Letnik: 2006 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Viva

THE FantômasMelvins Big Band

Cvetličarna Mediapark, Ljubljana, 19. 4. 2006

Koncertni organizator ŠKUC Buba je v Cvetličarno pripeljal big bend neobičajnega kova – namesto jazzovske združbe se je tam znašel konglomerat eksperimentalnih hardrockerjev Melvins in Fantômas, kričeče naravnane superskupine pod taktirko Mika Pattona. Bil je to prvi koncert iz sklopa prve evropske turneje The FantômasMelvins Big Banda, ki je zbral množico približno 700 obiskovalcev pretežno iz Slovenije, a tudi iz Hrvaške, Italije, Avstrije in celo Poljske. Če se Ljubljana na regionalnem koncertnem zemljevidu že ne zgodi pogosto, pa vsaj takrat, ko se, toliko bolj zažiga. Vzpodbudno vzdušje na izjemnem dogodku je ustvarjala že publika – za razliko od določenega dela na koncertu Fantômas pred dvema letoma, ki je tja zašel iz fascinacije nad Pattonovo fazo Faith No More, je ta tokrat vsaj približno vedela, kam je prišla in kaj lahko od zbora starih koncertnih znancev pričakuje. Melvinsi so v Sloveniji igrali že dvakrat, izkazali so se pred Nirvano v Tivoliju in tri leta pozneje v mariborski Pekarni, Fantômas so na omenjenem koncetu pred dvema letoma uporizorili pravi zvočni sado-mazo, medtem ko se je dalo Trevorja Dunna in Dava Lombarda večkrat srečati; prvega na slogovno različno obarvanih nastopih, drugega pa s Slayerji. Celotna pisana združba je tokrat na oder stopila naenkrat in upravičeni smo bili do hrupne, valeče se zvočne gmote. Sam začetek koncerta je bil žanrsko povsem drugačen. Solističen nastop je izvedel Subtitle, na ameriško politiko in življenskimi razmerami precej našpičen črnec iz New Yorka, ki je z besedami na veliko otresal, a se ga žal, predvsem zaradi njegove hitrosti in značilne njujorške govorice, ni najbolje razumelo. Naslednji nastop je že bil v duhu glavnih zvezd večera. Za težke na hiphop naravnane zvočne gmote je poskrbel Dälek, ki je uprizoril še enega od dobro nam znanih koncertov, a hkrati poskrbel za novost – izza gramofonov je izpuhtel didžej Still, kar pa je bilo bolj opazno v sliki kot v zvoku. Za njimi so bile na vrsti že glavne zvezde večera. Koncept The FantômasMelvins Big Banda je bil izmenjaje igrati komade ene in druge skupine, vsakega pa so odigrali vsi glasbeniki iz obeh bendov hkrati. Edina novost med nastopajočimi je bil pravzaprav basist Melvins, ki je nadomestil bolnega Kevina Ruthmanisa, kar pa na tehnični plati koncerta ni pustilo prav nobenega madeža. Dosežek učinkovitega koncepta so bili gromovitejši komadi v primerjavi s tistimi s plošč, vsak obogaten z arzenalom druge skupine. Tako kot uigranost glasbenikov je bila brezhibna tudi razpoznavnost pečata, ki ga je vsak od njih pustil na drugem. Seveda zdaj pride vprašanje, kdo je pustil boljši vtis. Glasujem za Melvins. Že izbor komadov je fane popolnoma navdušil, bili so pretežno tisti iz najboljše faze skupine – s plošč Houdini in Stag. Predvsem slednji so tudi zelo dobro prenesli Pattonove izjemne vokalne ekshibicije. Vsekakor pa se je Patton bolje znašel in je tudi bolj užival v svojih Fantômaskih maličenjih, ko se je tudido konca posvetil dirigiranju in vnosu frenetičnih zvočnih posnetkov. Izjemno so bile izkoričene faze tišine, ki so stopnjevale napetost, hkrati pa je bilo po vsakem komadu Fantômas glavno vprašanje, kateri naslednji hit iz zapuščine Melvins bo na sporedu. Skratka, Irena Buba je še enkrat poskrbela za organizacijo izvrstnega koncerta, ki pa je žal privabil manj obiskovalcev, kot bi bilo potrebno za finančno uspešen sklep tega veledogodka. Po tako zvočno kot izvedbeno brezhibnem koncertu je bila edina zamera, ki jo je bilo slišati med publiko, domnevno prekratek nastop – zanjo mogoče že, za glasbenike pa je bila tista ura in pol, kolikor so se ji razdajali, kljub nedvomno dobri kondiciji prav gotovo izčrpljujoča.

Viva