Alternativna glasbena scena na Češkem (4. del)

Maškare v vetru sprememb

Dobra neodvisna rockovska in podobna glasba se v 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja seveda ni ustvarjala in igrala le v krogu undergrounda. Napredno, iskreno in od establišmenta neodvisno godbo so špilale tudi številne druge skupine, ki z undergroundom niso mogle ali pa niti niso hotele imeti nobene zveze. Da se niso tako globoko usidrale v zgodovinski spomin pa je predvsem posledica tega, da za sabo niso imele podpore intelektualne mašinerije, ki bi vsako akcijo in vsak koncert tudi umetnostnozgodovinsko, filozofsko in družbeno-politično utemeljila in predvsem – zapisala.

V drugo »generacijo« alternativne kulture prištevamo zasedbe, ki so v sedemdesetih delovale (predvsem) v Pragi zelo neodvisno druga od druge. Ti bendi so igrali predvsem blues, soul, jazz-rock, avantgardni rock in eksperimentalno glasbo, kasneje pa so se nekateri med njimi že začeli nagibati k novemu valu. Za večino teh skupin je imel velik pomen delovanje Jazz sekcije.

Na začetku 70-ih ni imel jazz na Češkem nikakršne platforme. Zato so se ljubitelji te zvrsti odločili pri dokaj neugledni Zvezi glasbenikov ustanoviti nepretenciozno Jazz sekcijo, ki naj bi organizirala »špile« in nekajkrat na leto izdala bilten s temami o jazzu. No, čez nekaj let je Jazz sekcija sama štela več članov kot celotna krovna organizacija, kar je začelo povzročati konflikte, tako z Zvezo glasbenikov kot tudi z Ministrstvom za kulturo. Vsak od teh konfliktov pa je le povzročil nadaljno radikalizacijo Sekcije in nadaljno širitev področij njenega delovanja. In če je bil underground že od začetka multidisciplinaren (v smislu mešanja poezije, glasbe, filozofije, likovne umetnosti itd.), je Jazz sekcija k temu »gesamtkunstwerku« prišla z leti – postopoma in po majhnih korakih. Posledica tega je bila, da so iz Sekcije izstopili pravoverni jazz navdušenci, le-ta pa se je vedno bolj posvečala jazz-rocku, avantgardni klasiki, multimedialnim eksperimentom in radikalnim trendom v rocku. Zanimivo je, da sta Sekcija in underground zaradi nezaupanja z obeh strani dolgo delovala drug mimo drugega, zbliževati pa sta se začela šele na začetku osemdesetih. Za to zbliževanje so imeli velike zasluge tudi člani britanske skupine Art Bears, ki so od konca 70-ih dalje občasno igrali po ČSSR in se med svojimi obiski družili z ljudmi tako iz Sekcije, kot iz undergrounda. In tako so se hočeš nočeš morali začeti med sabo družiti tudi ti. Jazz sekcija je bila torej institucija, ki je nekako okoli 1977 prešla od podpiranja jazz scene k podpiranju alternativnega rocka in podobne glasbe. Večinoma je šlo za dokaj nestabilne zasedbe, katerih člani so pogosto prehajali iz enega benda v drugega, ustanavljali nove itd. In če je bil češki underground glasbeno precej »velvetovski« in nekoliko »beefheartovski«, se je Sekcija za jazz najprej zbližala z bendi, ki so svoj navdih iskali predvsem v ustvarjanju Franka Zappe, kot na primer Elektrobus, Švehlík, Stehlík, Kilhets, Extempore in podobni.

V razvoju alternativne scene tudi ne gre prezreti vloge folka.[1] Veliko akterjev na alter sceni je najprej ali celo hkrati igralo v različnih folkerskih kombinacijah. Konec koncev je bila tudi skupina Extempore, morda najbolj znana češka alter skupina, najprej elektro-folk zasedba, ki jo je vodil folk pevec in kitarist J. J. Naduha. Skupina je postala paradni konj alternativcev šele potem, ko se ji je priključil nekdanji saksofonist Elektrobusa Mikolaš Chadima,[2] ki je kasneje tudi prevzel umetniško vodstvo skupine. Z njim na čelu je skupina razvila poseben originalni glasbeni stil, ki bi mu le stežka – če sploh! – našli primerjavo v svetu. Po analogiji z ustvarjanjem nekaterih praških likovnih ustvarjalcev, se je za ta glasbeni stil prijelo ime »praška groteska«. Šlo je za krčevito in grbančasto glasbo z besedili, polnimi nekakšnega življenjskega absurda in črnega humorja. Vrhunec takšne tvorbe je vsekakor dvojna plošča Velkoměsto, ki jo je omenjena skupina posnela z nekaterimi gosti (npr. Jimom Čertom).[3] Vsi ti omenjeni umetniki s svojimi skupinami niso nastopali pogosto – tam okoli ducata nastopov na leto je bila zgornja meja. Tako so imeli glasbeniki veliko časa za vaje in posledično so se skupine tudi hitreje in bolj intenzivno glasbeno razvijale ter preizkušale nove ideje. Zato je zelo pogosto posamezna skupina na vsakem koncertu igrala druge skladbe, drug program. Te koncerte so dostikrat posneli (na dva mikrofona) in so v obliki magnetnih trakov krožili med oboževalci (do pojava sicer izjemno dragih, pa veliko bolj praktičnih avdio kaset, ki se jih je konec koncev dalo tudi skriti v žep). Takšni posnetki so bili nekakšen ekvivalent albumom zahodnih bendov, kajti za alternativce 70-ih in z začetka 80-ih je bilo popolnoma iluzorno pričakovati, da bi jim izdali ploščo pri kateri od uradnih založb. To je uspelo le srečnim izjemam v 80-ih (predvsem pri brnski založbi Pantom). Mnogi med temi bendi so na prelomu 70-ih v 80-ta sledili naraščajočemu trendu na svetovni progresivni glasbeni sceni – vnašanja elektronike v rock in sorodne žanre (spomnimo se Tangerine Dream ali Faust). Posebnost je bila le v tem, da kdor je na Češkoslovaškem takrat hotel izvabljati elektronske zvoke, je naletel na problem popolne nedostopnosti potrebne opreme. Takrat je prišla do izraza iznajdljivost in češki glasbeni inovatorji so ponudili celo vrsto bolj ali manj uspešnih, vsekakor pa nekonvencionalnih rešitev, ki pa so dajale zadovoljive rezultate. Pač po motu: »Do It Yourself«.

Omeniti velja še razvoj world music in new age glasbe, ki se je ravno tako zgodil v tistem času. Najbolj zaslužen za implantacijo tovrstne glasbe v češko alternativo je vsekakor nekdanji »zappovski« bobnar Vlasta Marek, ki se je zaljubil v indijsko glasbo in njene prvine vnesel v celo vrsto skupin, s katerimi je v svoji karieri igral. Najbolj reprezentativna med njimi je verjetno Amalgam, ki jo tudi lahko štejemo za prvo češko world music zasedbo. Za konec tega poglavja naj navedem le še oceno znamenitega angleškega bobnarja Chrisa Cutlerja, ki se je v tem času relativno dosti smukal po Pragi, da je bila tedanja češka alternativna glasbena scena popolnoma primerljivo razvita s tistimi v svetovnih prestolnicah (in kot član Art Bears je imel vsekakor odličen pregled čez celotno sceno, kot tudi insiderski vpogled vanjo!).

Novi val in punk

Ex-jugoslovani se radi hvalimo z razcvetom novega vala pri nas in se trkamo po prsih, češ: »Anglija, Amerika in Jugoslavija«. No ja, resnici na ljubo je treba priznati, da se je novi val dobro prijel tudi drugod (spomnimo se recimo le močnega poljskega reggae gibanja in njegovega samosvojega razvoja). Zato sicer vsa čast domačim »državnim ljubimcem« Prljavemu kazalištu in Pankrtom, a morda bi veljalo razmisliti, da so lahko izdali prvo novovalovsko oziroma punkersko ploščo za železno zaveso morda le zato, ker se za tisto »jekleno zaveso« plošč s takšno vsebino pač ni izdajalo. Nikakor in pod nobenimi pogoji! Torej: novi val je postal tudi na Češkem močno gibanje. In tako kot pri nas je tudi na Češkem prinesel veliko dobrega – dobre glasbe, pronicljivih besedil, spraševanja o nekaterih socialnih in socioloških funkcijah popularne glasbe itd. No, seveda je zaradi svoje množičnosti poleg nekaterih biserov ponudil tudi veliko povprečnosti. Še posebej v kasnejšem obdobju, ko se je že dodobra prijel (in so se celo odprle – sicer omejene, pa vendarle vsaj nekakšne – možnosti sodelovanja z založbami plošč), je na dan prišel tudi oportunizem v smislu: »Izdajmo vsaj ta singel, da bomo nesmrtni.« Zaradi pomanjkanja sposobnosti komunikacije oz. izražanja nekaterih akterjev je ponudil tudi nekaj nezdravih ekstremov – torej konfliktnost ne v smislu upora proti togim družbenim pravilom, temveč v smislu ekshibicionizma in šokiranja za vsako ceno (kar pa seveda ni nobena posebnost tistega časa in tistega kraja). Za rojstvo novega vala v svetu se ne da določiti natančnega kraja in časa nastanka, na Češkem pa se točno ve: 23. februar 1979, koncertna dvorana U Zábrinských! Takrat je namreč (že omenjena) skupina Extempore po svojem na novo skomponiranem opusu Zabíjačka (ki je še temeljil na jazz-rocku in progresivnem rocku) za dodatek – in morda bolj kot ne za hec – zaigrala še nekaj komadov od Generation X, The Stranglers, Dr. Feelgood in Wire – a s češkimi besedili! In publika je bila navdušena! Nekoliko mesecev kasneje je po Pragi že igralo nekaj bendov z novim in svežim zvokom. Sledil je razbrst scene.

Obdobje češkega novega vala lahko jasno razdelimo na dva dela. Prvo obdobje zajema čas od omenjenega nastopa Extempore pa do 21. marca 1983, ko je odigrala svoj zadnji koncert ena boljših čeških novovalovskih zasedb Jasná páka (vsaj pod tem imenom – da so lahko nadaljevali z igranjem – so kasneje svoje ime spremenili v Hudba Praha). Za to zgodnje obdobje so značilna glasbena iskanja in rastoča radikalizacija bendov. Ta čas so zazanamovale preživele eksperimentalne skupine iz že utrujene alter sene (npr. Extempore, Švehlík, Kilhets) in na njih se navezujoči novonastali bendi mlajše generacije (praktično cela brnska scena s protagonisti kot Bittová and Fajt, E, Ještě jsme se nedohodli idr.), predvsem pa bolj agresivne punk, punk-rock in pub-rock zasedbe (npr. Jasná páka, Garáž, Zikkurat, Visací zámek itd.). Ob njih so obstajali tudi »bolj sprejemljivi« bendi, ki se niso navezovali na punk subkulturo, tipa Pražský vyběr (v katerem so igrali štirje instrumentalni virtuozi) in kakšni sledilci skupine Police (recimo Abraxas). Konec tega cvetočega obdobja je povzročil izbruh netolerantnosti v dnevnem časopisju in ostalih množičnih trobilih realsocialistične družbe in zaradi političnih napadov na bende in klube je scena klonila. Preživele so le redke zasedbe (navadno tiste, ki so bile v času gonje ravno v obdobju mirovanja ali pa so kasneje spremenile ime in na ta način poskusile z nadaljevanjem). Trajalo je skoraj leto, da je novi val zopet začel migati. Toda tokrat je bil spremenjen. Za to drugo obdobje je značilen bolj rafiniran stil – inspiriran s fuzijo punka z reggaejem, jazzom, diskom, funkom in podobno; lahko bi celo rekli, da je šlo za bolj ali manj dopadljiv pop, ki bi v bolj normalnih razmerah (ne pa čeških v 80-ih) polnil radijske in TV programe. Tej okužbi s trendovskim funkom in diskom pa ni podlegla brnska scena, ki je tako še naprej gojila bolj radikalen izraz.

Naj na hitro omenim še industrial, o katerem se je na češkem začelo šušljati nekako okoli leta 1978, ko so v ČSSR prišli prvi izvodi albuma The Second Annual Record angleških Throbbing Gristle. In ker je imel hrup kot sredstvo za izražanje emocij na Češkem tradicijo že vsaj od kakšnih Aktual in DG 307, se je tudi industrial brez težav prijel. Zanimivo je, da so češki bendi, ki so improvizirali s hrupom (npr. Veselí Filištínové), to najraje počeli v popolni temi ali z maskami, tako da jih ni bilo prepoznati – ideja za tem je bila namreč ta, naj bi se v anonimnosti glasbeniki popolnoma sprostili in se zato bili zmožni izražati brez zavor. Naj omenim še to, da so v sredini 80-ih potekala intenzivna dogovarjaja o tem, da bi v ČSSR nastopili obe klasični postavi tega žanra: Laibach in Einstürzende Neubauten. Trboveljčani so svoj obisk Prage leta 1983 iz meni nepoznanega razloga tik pred zdajci odpovedali – verjetno na veliko srečo organizatorjev koncerta, ker ne vem, kako bi StB-jevci prenesli njihovo takratno pozo in ikonografijo. Nemški manipulatorji hrupa pa so na Češko sicer dvakrat prišli, nastopili pa nikoli – prvič so zaradi težav z avtobusom kratkomalo prišli prepozno in so obiskovalci napovedanega koncerta že zdavnaj obupali, drugič pa so celo prišli pravočasno, vendar so se skregali z organizatorjem prireditve in z nastopom zopet ni bilo nič.

Overground

Četrto generacijo alternativcev v drugi polovici 80-ih je zaznamovala perestrojka in z njo povezan strpnejši odnos države do alternativne glasbe in različnih »mladinskih domislic«. Posledica tega je bil razmah, z njim pa tudi razvodenitev scene. Poleg malih (nekoč pollegalnih) klubov, ki so bili kot prostor prezentacije na voljo prejšnji generaciji, so novi bendi dobili možnost igranja na velikih festivalih – Rockfestih – ki jih je na veliko začela organizirati iz kome zbujena zveza socialistične mladine (SSM). Pojavile so se celo prve možnosti legalnega izdajanja nerežimske glasbe, sprva v obliki malih plošč, tj. singlov. Značilno za te novejše bende pa je bilo, da so se bolj kot na domačo tradicijo in lasten razvoj navezovali na trende na Zahodu in so tako postali bolj kot ne nekakšni kloni svetovnih megazvezd (The Cure, Depeche Mode itd.); bistven vpliv je imela tudi MTV in kultura videospotov. Praga je izgubila primat in pobudo je prevzela češka periferija, predvsem v obliki različnih derivatov heavy metala. Verjetno je še največ inovativnosti iz sebe iztisnila hardcore scena, ki pa se je idejno močno oplajala z zelo razvitim poljskim HC-gibanjem. Tako je ta čas sicer naplavil na površje kar nekaj odličnih bendov (npr. Psí vojaci, Z kopce, Ošklid, Pro pocit jistoty itd.), kot obdobje v celoti pa ni prispevalo v zakladnico svetovne glasbe nobenega bistvenega presežka. Zato bomo našo zgodbo tu končali.

Konec nadaljevanke.

Viktor Škedelj – Viki

Opombe:

1 Folk scena na Češkem ima bogato tradicijo in čeprav v glasbenem smislu ni prinesla ničesar presenetljivo novega, je toliko pomembnejši njen prispevek na ravni političnega in socialnega protesta v besedilih.

2 Še opozorilo za vse morebitne nakupovalce zgoščenk in ostale vedoželjne: “ch” se v češčini izgovori kot “h”, kar pomeni, da se Chadima izgovori kot “Hadima”.

3 Pri Chadimi bi veljalo omeniti še vsaj to, da je tudi vodja še vedno delujoče odlične skupine MCH Band, s katero je nedolgo tega igral tudi pred slovensko publiko v skoraj prazni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma (skupaj z v svetu močno priznanimi Už jsme doma, akustično alter atrakcijo Jablkoň in s še nekaterimi drugimi glasbeniki, ki so prišli pokazati drugačno glasbeno lice sodobne Češke tudi k nam).

Viri:

Alan, Josef (ur.) 2001. Alternativní kultura: příběh české společnosti. NLN, Praga.

Ferenc, Petr 2006. Do It Yourself v Československu V: His Voice 1/2006.

Chadima, Mikoláš 1992. Alternativa. Svedectví o českém rockandrollu sedmdesátý let. Host, Brno.

Opekar, Aleš in Josef Vlček 1989. Excentrici v přízemí. Panton, Praga.

Elektronski viri.

Izbrana diskografija:

Bittová and Fajt: Bittová and Fajt (Bonton, 1997)

Extempore: Vělkomesto (Black point, 2001)

Garáž: Demo 1987–1989 (Globus, 1991)

Jasná páka / Hudba Praha: Starý pecky a tak dál (EMI Music, 1994)

MCH Band: MCH Band 1982–1986 (TomK, 1992)

Jé Jé Neduha and Rock and Jokes Extempore Band: Šel sem včéra domů – přišeč sem až dneska! (Black point, 2001)

Pržský výběr: Komplet (Bonton, 1995)

Psí vojáci: Nechod' sama do tmy – tvorba z let 1983–1986 (Black point, 1995)

Z kopce / Ošklid: Ještě pořǎd tady je naděje II. (Panton, 1992)