THE BELLRAYS

Have A Little Faith

Cheap Lullaby, 2006

The Bellrays so že dodobra znani tudi domačim častilcem sodobnih rockovskih godb. Zaradi dokaj neambicioznih studijskih projektov smo jih v preteklosti prištevali med koncertno usmerjene bende, ki veliko bolj uživajo na živih nastopih in manj na studijskih snemanjih. Plošča Have a Little Faith pa nas prepriča, da se glasbeniki zelo dobro znajdejo tudi v studiu in predstavlja izrazito kompleksno zvočno celoto njihovega ustvarjanja. Če so svoje muzicirianje v preteklosti poimenovali z oznako rock and soul, bi lahko za njihov zadnji glasbeni izdelek formulacijo brez predsodkov obrnili v soul and rock, saj na teh posnetkih v prvi plan prihaja izrazita soulovska čutnost sodelujočih. Craig Waters je na bobnih zamenjal Raya China in razvil zelo natančno bobnanje s številnimi zanimivimi prehodi, udarnimi činelami, trenutki tišine in nenadnimi izbruhi. Na ta način ustvarja nenehno dinamično napetost za izrazite »groovy« linije basista. Tony Fate izrablja zelo širok spekter zvočnih kitarskih možnosti, ki jih izvablja iz svojega inštrumenta tudi s pomočjo različnih kitarskih pedal. Ob tem ohranja svoj prepoznaven in prepričljiv slog, znan iz preteklosti, ki se ne napaja samo na polju detroitskih kitarskih soničnih eksplozij, temveč se zna v pravih trenutkih tudi ustaviti, umiriti in svojo rockovsko bazičnost nadgraditi z izleti v sfero jazzovskih solističnih vložkov in predvsem značilnih soulovskih akordov. The Bellrays so svoje izrazne možnosti oplemenitili s številnimi zanimivimi popestritvami na pihalih in klaviaturah, tako da je njihova glasba postala bujna in zvočno nasičena. Seveda je temu tako tudi zaradi prečudovitega in prodornega hrapavega glasu Lise Kekaula. Ob njeni vokalni interpretaciji nas spreleti prijetna mrzlica in z veseljem se spomnimo vseh prečudovitih soulovskih in bluesovskih pevk iz preteklosti. Ne bomo jih po nepotrebnem naštevali in primerjali z Liso, ki je v zadnjih letih postala zelo iskan glas in se je zelo dobro znašla v najrazličnejših projektih, od sodelovanja z MC 5, Basement Jaxx in The Crystal Method do dopolnitve zasedbe Now Time Delegation, skupaj s starimi mački neodvisne rockovske scene, kot so Tim Kerr, Alex Cuervo, Steve Adkins ali Matt Verta Ray. Have a Little Fatih je torej dobrodošla popestritev letošnje popularne glasbene ponudbe. Skrbno izbrano razmerje med udarnejšimi rockovskimi eksplozijami in bolj umirjenimi skladbami, ki se na trenutke že močno nagibajo v sfero mainstream produkcije, priča o prepričljivem in zrelem glasbenem izdelku benda. Ta se očitno ne zadovoljuje več zgolj s prvinsko »underground« neposrednostjo, temveč si želi še kaj več. V živo pa jih lahko preverite avgusta na puljskem Art and Music festivalu.

Brane Škerjanc