Letnik: 2006 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: BIGor

THE CONCRETES

In Colour

EMI/Dallas, 2006

»Kako lepa muzika!« bi rekel Pipi Melkijadu, če bi slišal blagozvočje barvite plošče. Prijetna, blaga in urejena glasba se razliva od začetka do konca albuma In Colour. Z romantičnim navdihom si sledijo skladbe in so daleč od newagerskega pritvarjanja. Njihova meditativnost in spiritualnost se skrivata v čarobnosti vsake nove skladbe. Neopazno se nizajo ena za drugo in ponujajo spokoj. Nikoli se ne razlijejo čez rob, ostajajo v začrtanih mejah popolne harmonije. Švedska skupina Concretes bi si morda zaslužila nastop s kakšnim simfoničnim orkestrom, a ker je to preveč izrabljena finta, bi bil to samomor. Mešana osemčlanska skupina je dovolj močna, da sama in v krogu svojih prijateljev riše neskončne mavrice in jezdi v popolnoma drugo smer kot čudaška Amerika. Concretes so uravnovešena glasbena skupina, vredna zaupanja, saj ne preseneča z odbitostjo. Z občutkom flirta s poslušalcem in vsak glas, vsak zvok, vsak instrument (klavir, kitara, violina, marimba, flavta, trobenta, boben, harmonika, čelo, orgle ...) boža naša ušesa. Z nordijsko krvjo sega v območje americane in jo nežno pretvarja v skrajno lep pop, pravzaprav popevko. Skoraj novodobna Abba se skriva globoko v duši Concretes. Aranžmaji pesmi kar kipijo od polnosti in ne povzročajo inflacije. Pravljična popolnost njihove glasbe ne pozna vsiljenih stavkov, vsak detajl ima svoj namen in bogati sladko glasbo Concretes, ki se intimno zarije v podzavest. Prinaša nekaj zelo osebnega, a v kolektivnem duhu deluje zelo povezovalno in je pravi biser v svetu ponarejene glasbe. »Fuck damn hippies!« bi rekel punker.

BIGor