Letnik: 2006 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Matic Slapšak

CREAM

Royal Albert Hall London May 2-3-5-6 2005

Warner/Nika, 2005

Dandanes je že vsaka združba glasbenih iz bolj ali manj (ne)uspešnih in navadno razpadlih rock skupin superskupina, pa čeprav si včasih ne zaslužijo niti naziva skupina, saj gre predvsem za druženje napihnjenih zvezdnikov, ki želijo dobiti še nekaj denarja na račun minule slave. In ko so se lani na pobudo Erica Claptona po 37 letih znova zbrali tudi originalni člani skupine Cream – poleg kitarista in pevca Claptona še bobnar in pevec Ginger Baker ter basist, pevec in orgličar Jack Bruce – smo se mnogi spraševali, kaj je bilo tega treba. Cream so bili v očeh mnogih superskupina tudi zaradi tega, ker v vseh teh letih od njihove razhoda niso izhajale neštete plošče neobjavljenega materiala, ker jih ni premamil noben denar za ponovno združitev (izjema je pač igranje ob sprejemu v Rock'n'Roll Hall Of Fame leta 1993) in ker so nam dali vedeti, da so svoje naredili in dokazali. A ker bo prostora premalo za glasbo, lahko kaj več o ponovni združitvi in še marsikaj drugega izveste v intervjuju (na dodatnem DVD-ju) z vsemi tremi člani zasedbe, mislim pa, da lahko zapišem, da se Cream niso zbrali zaradi denarja, temveč predvsem zaradi dejstva, da obožujejo glasbo in morda tudi zaradi tega, da lahko tudi po 37 letih zvenijo prepričljivo. Ginger Baker je za bobni nezaustavljiv in izredno natančen motor skupine, ritem sekcijo dopolnjuje in nadgrajuje z zares mogočnimi bas linijami, nato Jack Bruce (približno polovico skladb je odigranih na fretless bas!), čigar glas na trenutke malce zaškripa, a kljub vsemu zveni izjemno, seveda je tu še predvsem kitarist in malo manj pevec Eric Clapton, ki se mu pozna, da je ves čas v pogonu in zato med njimi igra z največjo lahkoto (čeprav je priznal, da se je pošteno namučil na odru, ker ni bilo še dodatnega kitarista in klaviatur). Cream so v kratkem času (dobri dve leti) svojega delovanja izdali tri plošče (Wheels Of Fire je dvojna), kmalu po razpadu pa še ploščo Goodbye in so imeli na voljo kar precej skladb, ki bi jih predstavili v živo, saj je s posnetkov razvidno, da jih ni prišla poslušat njihova generacija, temveč predvsem mlajši, ki skupine nis(m)o imeli priložnosti videti v živo konec šestdesetih let. Izbrali so devetnajst skladb, kar pomeni dve uri izvrstnega, multižanrsko prepojenega rocka. Seveda boste videli in slišali izvedbe vseh velikih uspešnic in pa nekaj skladb, ki so jih Cream za časa svojega delovanja izvajali zelo redko ali pa sploh ne. Prva od takih je jazz-rock mojstrovina Pressed Rat And Warthog, ki je seveda posebna tudi zaradi tega, ker jo nadvse šarmantno odpoje Ginger Baker. Bluesovsko zasanjano Sleepy Time Time lahko slišite v dveh (ena v rednem delu in druga v dodatkih) kar precej različnih izvedbah, pa čeprav z jedrom vedno trdno v bluesu. Badge z njihovega poslovilnega albuma je ravno tako doživela premierno koncertno izvedbo, vsekakor pa močno odstopa od značilnega Cream zvoka, saj močno spominja na velike Claptonove uspešnice – radiem in manj zahtevnim poslušalcem prijazen sredinski pop-rock. V Sweet Wine z glasovi navdušijo vsi trije člani, ob zaključku pa tudi mojstrski (in predvsem improviziran) instrumentalni zaključek. Po Toad se Clapton in Bruce umakneta in žarometom prepustita le Gingerja Bakerja. John Bonham, Keith Moon, Mitch Mitchell, Mike Shrieve, Ian Paice, John Densmore, Bill Ward in cela generacija mlajših bobnarjev veliko dolgujejo prav njemu, saj je v rock glasbo vnesel nepredvidljivost, virtuoznost, raznolikost in se je s tem solom še enkrat izkazal. Mimo Sunshine Of Your Love, katere znameniti riff podobno kot Smoke On The Water navdušuje še danes, seveda ne moremo. Še vedno je odlična! Morda Cream danes komu zvenijo preveč arhaično, a vendarle se njihov šarm in veličina skrivata predvsem v polnosti »zgolj« osnovnega zvoka. Za vse, ki jih tudi tokrat (vsekakor tudi zaradi močno zasoljenih cen vstopnic, ki so segale od 250 andeuro; naprej) nis(m)o uspeli slišati, je tale DVD imeniten nakup, vsekakor pa del rock biblije.

Matic Slapšak