EDO MAAJKA

Stig'o Ćumur

Menart, 2006

Tretji CD prvega raperja Balkana je po svojem osnovnem konceptu rudarski (ćumur = premog), kar se najprej odraža po grafični plati izdelka. Na drugi strani zvezčiča avtor to pojasni s posvetilom duhu rudarstva, ki da je neizbrisen del njegovega življenja, s tem pa bolj kot kadar koli doslej razgali svoja avtorska, socialna in vrednotna izhodišča. Kadar raperji postanejo rudarji, prinašajo na plan dragocene rudnine. V teh časih se do zlata in diamantov dokopljejo le ameriški črni raperski milijonarji, ki deljenja z drugimi seveda niso vajeni. Na Balkanu, kjer so po Edovih besedah pristne vrednote pogoltnili profiterji, mafija, politika, sovraštvo in strah, pa imamo kot kaže srečo, da vsaj nekateri za zimo in elektriko še vedno izkopavajo navadni premog. Ni naključje, da so ravno raperji tisti, ki so morali, tako kot to počnejo hrvaški Elemental, Srb Marčelo (njegov drugi album Puzzle Shock! leti mnogo dlje od kopice raperskih izdelkov iz regije) in tudi nekateri drugi, začeti presegati razlike med balkanskimi narodi. Kot da hipijem, ki so postali japiji, in pankičem, ki so postali tajkuni, ne zaupamo več in resnejšo sporočilno angažiranost pričakujemo le še od gostobesednih recitacij (ki – resnici na ljubo – črpajo tudi iz politike). Edo Maajka ne skuša pisati hitov, pa čeprav ni težko sprejemati njegovih sporočil. Če je s prvim albumov Slušaj mater presenečal (Prikaze), z No sikirikijem širil pozitivnost (Mater Vam Jebem), je na tretjem postal zreli zajebant brez puhlic in je poleg komentarjev o stanju na Balkanu včasih tudi jezno prizadet (Moš me pljuvat', Rek'o sam joj), ganljiv (za Mirzu) in stisnjen v kot s strani popa (Moj cijeli život, Stvoren za rep, Severina). Pri posameznih pesmih se pojavi cela četica kooperantov, od pevke Remi (Elemental) do TBF, Dina Šarana, Ajsa Nigrutina ... Še posebej pozitivno je, da so v ovitku nanizana vsa besedila, edini resni očitek pa je ta, da se Edo ponavlja v zvočnem smislu. Očitno je tudi on zasledil trend vračanja sintetizatorjev in ritem mašin iz osemdesetih let in če bo še sledil trendom, bo naslednja plošča rockersko-akustična.

Žiga Valetič