Letnik: 2006 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Marta Pirnar

MOVEKNOWLEDGEMENT

Ant People

Kapa Records, 2005

Drugi album ene izmed najbolj inovativnih slovenskih skupin Moveknowledgement je sicer star že pol leta, pa vendar čas ne bi mogel biti primernejši za tole recenzijo. Poletje je namreč čas vseh vrst festivalov in partijev na prostem, tja pa sodi tudi tale topla in izredno poslušljiva muzika, ki jo Moveknowledgement v svojih živih nastopih še dodatno »energetizirajo« s karizmatičnim in vedno improvizatorsko razpoloženim N'Tokom, prepričljivo in bogato ritem-pihalno sekcijo, vključno s trombonom, trobento in saksofonom, in seveda sanjavim vokalom Sandre Tomović, ki je postal nepogrešljivi del te novomeške zasedbe. Moveknowledgement so torej bolj kot po svojem studijskem delu znani po koncertih, kjer se tare čedalje več ljudi – tako v dvorani kot pred njo, saj se njihovih nastopov zadnje čase drži nalepka »razprodano«. Če bi bilo tako tudi z njihovimi albumi, bi bili fantje in dekle gotovo presrečni pa tudi kupci obeh njihovih albumov, torej prvenca Sun Sun in pričujočega Ant People, se ne bi pritoževali. Daleč od tega. Medtem ko je Sun Sun ponujal precej pop plat njihove ustvarjalnosti, se je Ant People otresel gladke produkcije in bolj temelji na aranžmajsko zahtevnih skicah in organskih inštrumentalnih vložkih, kjer ni več prostora za sample in posledičen trendi pop zvok. Svoje je seveda naredil producent Jani Mujić, s katerim je ekipa z ustvarjalno gonilno silo Urošem Weinbergerjem na čelu očitno našla izredno ploden skupni jezik, ki temelji na poudarjanju inovativnosti in mešanju različnih vplivov. Tako kot na prvem albumu so tudi tokrat pesmi zgrajene okoli N'Tokovih spretnih rim, ki jim sledi močna bas linija, podkrepljena z bobnarskimi vložki in seveda s pihalno sekcijo, ki v njihovo glasbo še dodatno vpeljuje jazzy-funky-jungle elemente s primesmi soula, za katere v veliki meri skrbi prav prisotnost sanjavega in na trenutke kar eteričnega Sandrinega vokala. Tako pridobljena zvokovna mešanica se izredno lepo usede v ušesa in kmalu tudi v noge, ki začnejo cepetati kar same od sebe. Vancouver Airport že takoj na začetku poslušalca vpelje v kozmopolitsko fuzijo groova in funka, ki na trenutke podleže svojevrstni psihedeliji in se iz nje uspešno preliva nazaj v ritmične vode, ki jih ves čas vodi N'Tokovo repanje. Safe and Sound odlikuje N'Tokov in Sandrin vokalni duet, na Roots of Baobab pa si Moveknowledgement privoščijo odličen instrumentalni premor, ki mu sledi eden od boljših komadov na albumu, Mission To Bombay. Seveda se lahko nekaj pesmi pohvali tudi z močnim Sandrinim pečatom, ki se čedalje bolj spogleduje z jazzovskimi in soulovskimi vplivi, predvsem na eteričnih lepoticah Second Chance in Secret, v katerih ima Sandra enkrat za spremembo ves čas glavno besedo in ju zato v celoti prežema toplina njenega vokala. Moveknowledgement s svojimi stvaritvami razgibajo tako duha kot telo in nič čudnega, da je njihova glasba z dodano optimistično-kritično družbeno noto počasi začela pronicati tudi na tuje. Potem ko so osvojili bivšo Jugo, je na vrsti Evropa: čez nekaj let bodo gotovo samoumevni gostje na različnih evropskih festivalih. In to je še en dokaz, da dober glas seže v deveto vas. Tudi brez menedžerske mašinerije.

Marta Pirnar