PEARL JAM

Pearl Jam

Sony/BMG, 2006

Kakšna je zgodba grungea skoraj dvajset let zatem, ko se je rodil v Seattlu in v devetdesetih letih več kot navdušujoče ponudil družbenokritično ostrino in trdo osebnoizpovedno poetiko. Še danes se natančno spomnim dne, ko se je leta 1994 ustrelil Kurt (tako kot se moj oče spominja dne, ko je bil ubit John Lennon ali ko so preminili Bob Marley, Jim Morrison ali Jimi Hendrix). Layne Staley, frontman skupine Alice in Chains, je osem let za Cobainovo tragedijo vzel prevelik odmerek drog, Chris Cornell (Soundgarden) zdaj deluje v zasedbi Audioslave, Screaming Trees so razpadli, Courtney Love pa je dokazala, da zna s svojim alternativnim narcisizmom dvigovati le umazani prah. Pod plaščem Davea Grohla so se na sceni ohranili Foo Fighters, a nekoliko bolj grungeovsko ta trenutek zvenijo The Raconteurs – nova zasedba Jacka Whitea (The White Stripes). V srčiki zgodbe o grungeu so bili od nekdaj Pearl Jam, ki so se pojavljanju izven studijev in koncertnih prizorišč bolj ali manj izogibali ter morda ravno s tem ohranjali preživetje lastne osebne in umetniške integritete. Lani julija so jih bralci revije USA Today izbrali za najboljšo ameriško skupino vseh časov. Ne naključno. Njihov prvenec Ten dejansko sodi med najboljše rockerske albume, ki so jih moja ušesa kdaj sprocesirala, in ko so pred dvema mesecema izdali nov album, poln obetov za obuditev speče glasbene struje, ter ga povrhu vsega poimenovali po sebi, sem seveda odbrzel v trgovino. To, da Busheva Amerika boleha za marsičem, pojejo tudi že ptički na drugi strani Atlantika in Eddie Vedder je bil vselej eden najvidnejših antibushevskih aktivistov. Pearl Jam so ustanovili celo dobrodelno fundacijo z imenom Vitalogy, zdaj pa so začutili, da je znova čas za širšo akcijo in bolj izrazit nastop na glasbeni sceni. Konec septembra naj bi jih videli tudi v Zagrebu. In album? Predvsem zaradi Vedderjevega intenzivnega kadilstva peša vokal – najmočnejši člen tega kvinteta. Onkraj razbrzdanih singlov Life Wasted in World Wide Suicide znova najdemo nekaj mirnejših biserov kot naprimer Parachutes, Gone, Come Back in Iside Job. Med hitrejšimi komadi, ki so si, resnici na ljubo, precej podobni, pa izstopata Marker in the Sand ter Unemployable. Le z večkratnim poslušanjem postane nedvoumno jasno, da so Pearl Jam še vedno živi in z njimi tudi grunge. In seveda je tudi mišljeno, da si tovrstnih albumov ne zavrtiš le enkrat.

Žiga Valetič