Letnik: 2006 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Jane Weber

STEVIE RAY VAUGHAN

The Sky Is Crying

Sony, 2006 (SACD)

Stevie Ray Vaughan se je 24. avgusta leta 1990 smrtno ponesrečil v helikopterski nesreči, kar pa ne pomeni, da se z novimi ploščami tega res enkratnega glasbenika ne bomo več srečevali. Založba Sony je pred leti izdala njegovo ploščo In The Beginning. Gre za zvočni zapis enega njegovih prvih večjih koncertov iz leta 1980 in za pravo »divjanje« mladega in obetavnega kitarista. Pozneje pa je izšlo še nekaj koncertnih pološč. John Hammond Sr. (lovec na talente, ki je odkril tudi Boba Dylana in Brucea Springsteena) je ob Vaughanovi glasbi onemel in njeno globino primerjal s tisto, ki sta jo v ledino popularne glasbe zarisala Robert Johnson in Jimi Hendrix. In imel je prav! Stevie Ray Vaughan je eden izmed dobitnikov nagrade grammy, v kategoriji blues glasbe si jo je zaslužil prav s kompilacijsko ploščo The Sky is Crying, zdaj dosegljivo tudi v odličnem avdiofilmskem formatu SACD. Stevie se je rodil leta 1956 v teksaškem Dallasu in se spričo bratove zavezanosti glasbi že kot otrok srečal z električnim bluesom. Z zanimanjem je brskal po bratovi diskoteki s ploščami B. B. Kinga, Alberta Collinsa in Lonnieja Macka in se že leta 1964 pridružil najprej skupini Chantones, nato pa Blackbird, ki je preigravala glasbo Claptonovega tria Cream. Pričujoča plošča lepo razkriva prav te zgodnje vplive, saj Vaughan na njej preigrava Hendrixa, Macka, Wolfa in druge. Leta 1980 je z basistom Tommyjem Shannonom, ki je prej igral z Johnnyjem Winterjem in z bobnarjem Chrisom Laytonom, postavil ustvarjalno jedro skupine Double Trouble, ki ji je dal ime po eni izmed najlepših pesmi kultnega čikaškega bluesmana Otisa Rusha. Vaughan je leta 1982 nastopil na priznanem švicarskem Montreux jazz festivalu in v stilu Jimija Hendrixa šokiral občinstvo s svojim furioznim igranjem in petjem rhythm and bluesa. Tam ga je poslušal tudi David Bowie in ga povabil na snemanje kasneje zelo uspešne plošče Let's Dance. V glasbi Stevija Rayja Vaughana, tega prepričljivega blues-rockerja, ki se ga gledalci MTV-ja spomnijo po sombreru in meksikanskem kimonu, čutimo močno navezanost na tradicijo glasbe, ki so jo ustoličili Elmore James, Buddy Guy, Muddy Waters in Howlin' Wolf. Stevie je podobno kot Jimi Hendrix, Janis Joplin, Buddy Holly in Otis Redding prezgodaj stopil na stopnice, ki vodijo v nebesa. Plošča The Sky is Crying nedvomno predstavlja eno najlepših poglavij novega električnega bluesa. Nad Vaughanovo glasbo sta bila navdušena tudi John Lee Hooker in Buddy Guy. Slednji je v spomin na glasbenika z magičnim dotikom kitarskih strun napisal presunljivo instrumentalno pesem Remembering Stevie. Moj favorit je instrumentalna različica Hendrixove Little Wing.

Jane Weber