KONCERTNI ABONMA AKADEMIJE ZA GLASBO

Slovenska filharmonija, Cankarjev dom, Ljubljana, 18. 1., 1. 3., 10. 5., 26. 4., 17. 5. in 8. 6. 2006

Letošnji abonma ljubljanske Akademije za glasbo nadgrajuje lanskega, je še bogateljši in še pestrejši. Žal mi ni uspelo slišati prav vseh koncertov, a že teh šest mi je ponudilo nekaj odličnih dogodkov. Za koncertno občinstvo in še posebej za mlade glasbenike je na moč dobrodošlo, da študenti stopijo iz šolskega okvira. Kot posamezniki mnogi to seveda počno, saj vrsta študentov že v nižjih letnikih akademijskega študija pridno pomaga v profesionalnih orkestrih. Vendar se orkester Akademije kot ansambel lahko razivja le v skupnem študiju in koncertiranju, mladi glasbeniki pa morajo za svoj razvoj imeti čimveč priložnosti za solistične nastope z orkestrom. Da to odlično zmorejo, potrjujejo letošnji koncerti. Svež in zanesljiv orkester, ki ga je užitek poslušati, in zreli mladi koncertanti.

Akademijski orkester nima lahke naloge, ker se pri vsakem koncertnem programu znajde pred drugim dirigentom. Na januarskem koncertu, kjer je spremljal odločno in suvereno izvedbo Dvořakovega koncerta za violončelo, s katerim se je predstavila solistka Sanja Repše, ga je vodil mlajši nemški dirigent Jürgen Bruns, ki je v drugem delu razočaral. Njegova interpretacija Beethovnove 5. simfonije je bila groba in neuravnovešena v tempih. Na drugem koncertu abonmaja je Komorni orkester Akademije pod vodstvom svojega dirigenta Cirila Škerjanca z lepim godalnim zvokom izvedel zahtevno Elgarjevo Serenado za godala in Šostakovičevo Komorno simfonijo, solistki flavtistka Irena Kavčič v Bachovem koncertu in harfistka Anja Gaberc v Roussojevih Pastoralnih variacijah sta bili suvereni in muzikalno prepričljivi. Aprilski koncert v Gallusovi dvorani je pol sporeda posvetil Mozartu, drugo polovico pa sijajnemu Bartokovemu Koncertu za orkester. Za dirigentskim pultom bi raje videli Marka Letonjo, ki je bil napovedan, vendar je orkester gostu Renéju Gulikersu dobro sledil in se še posebej pri zahtevnem Bartoku izkazal z jasno igro. 22-letni pianist Slaven Kulenović je Mozartov koncert KV 491 odigral tehnično zanesljivo.

Sledili so trije koncerti mladih solistov s tremi slovenskimi orkestri. Simfoniki RTV Slovenija z Davidom de Villiersom so spremljali klarinetista Aljaža Beguša v Debussyjevi Prvi rapsodiji, kontrabasista Draga Lončino v Bottesinijevem koncertu in violinstko Vesno Velušček v koncertu Čajkovskega. Beguš je francoski impresionizem podal izredno subtilno, Debussy bi ga bil vesel. Lončina je iz glasbila izvabil kar največ Bottesinijevih pasaž in požel ovacije. Veluščkova kljub tehnično brezhibni igri ni zares prepričala, romantiko je zaprla vase in nam je ni dala okusiti. Ta večer je krstno izvedbo doživel tudi koncert za klavir in orkester Martyrein študenta kompozicije Gašperja Jereba. Solistični part je moral zaradi zahtevnosti kompozicije prevzeti profesor Hinko Haas.

Tudi Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko mladega Simona Dvoršaka je prevzel izvedbo novega dela, tokrat je bil to Dan v mestu za veliki orkester sveže diplomiranega skladatelja Marjana Mlakarja. Mlakar ima za seboj že precej izvedb komornih del, v njegovih kompozicijah je čutiti nagnjenje do jazza, dobro aranžersko znanje, predvsem pa duhovitost, ki je žal v slovenski glasbi zelo redka. Tokratni solisti niso za prejšnjimi prav nič zaostajali, pokazali so pravo koncertantno muziciranje. Čelistka Nika Brnič se je v Schumannu odlično razigrala, v Mozartovem koncertu je hornist Andrej Žust sproščeno muziciral, Ivan Ferčič se je pogumno spoprijel s težkim prvim klavirskim koncertom Prokofjeva.

Zadnji, junijski koncert abonmaja je prevzel orkester Opere in baleta SNG Ljubljana pod vodstom Lorisa Voltolinija. V Webrovem koncertu za fagot je zabestel Miha Petkovšek, Maja Rome je muzikalno prepričljivo in s toplim tonom poustvarila Bartokov koncert za violo, mezzosopranistka Amanda Stojović je v ariji Dalile prikazala lep glasovni volumen, Sain-Saensa se je lotila tudi violinistka Oksana Pečeny, ki je Introdukcijo in rondo capriccioso odigrala z vso svojo neukrotljivo energijo in muzikalnostjo, pri tem pa tudi tehnično dovršeno. Koncert je sklenil Jure Gradišnik s Hummlovim Koncertom za trobento in požel še močnješi aplavz kot solisti pred njim, ne le zato, ker je že član opernega orkestra, ki ga je spremljal, ampak tudi zaradi brezhibne igre.

Kaja Šivic