Letnik: 2006 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: BIGor

BLACK ANGELS

Passover

Light in the Attic, 2006

Sedemčlanski psihedelično-rockovski kolektiv Black Angels prihaja iz Austina in tako se ne moremo izogniti navedbi njihovih dedov 13th Floor Elevators in Rockyja Ericksona kot enih izmed številnih referenčnih vplivnih drobtin. V psihedeličnem zanosu skladno zlivajo vzornike šestdesetih in sedemdesetih ter osemdesetih in devetdesetih. Ameriški recenzent njihovega prvenca Password jih je zelo posrečeno pripel k zgodovinski verigi Jefferson Airplane, Doors, Joy Division in My Bloody Valentine, katerih duh je zaslediti med vožnjo skozi kalejdoskop Black Angels. Ime so so sposodili pri Velvet Underground oziroma njihovi pesmi Black Angel's Death Song in podobno kot kultni Newyorčani tudi mladi Teksašani ne pojejo o svobodi in cvetju. Spuščajo se v temo in se dotikajo mračnih plati realnosti. V pesmi The First Vietnamese War karikirajo še en ameriški poraz (v Iraku ali Afganistanu), z The Sniper At The Gates of Heaven pa parafrazirajo Piper At The Gates of Dawn zgodnjih Pink Floyd. Koketiranje s pred kratkim preminulim Sydom Barrettom plemeniti drzne, nepričakovane in neobičajne zvočne detajle, ki se nemoteče zlivajo s tekočo vožnjo reverba in fuzza. Bluesovsko naravnano kitarsko lebdenje povleče na plan vonj po Gun Club, melanholično razpoloženje Jeffreyja Leeja Pierca pa se v glasu pevca Christiana Blanda nevarno približa Davidu Eugenu Edwardsu in Sixteen Horsepower. Markantna melodika je vedno podložena z gromkim ritmom bobnarke Stephanie Bailey, ki prepleta enostavnost Maureen Tucker in srboritost Bobbyja Gillespija iz Jesus And The Mary Chain, in ustvarja nalezljivo poetično atmosfero med peklom in nebesi Timothyja Learyja. V občutljivem zlaganju zvočnih sfer so tudi Spacemen 3, Oasis, Radiohead, Black Rebel Motorcycle Club in še marsikdo nepreslišani. Z vsemi naštetimi in razčlenjenimi referencami pa Black Angels stojijo na koncu omenjene zgodovinske verige kot aktualno ime, ki ne obuja in ne revitalizira, ampak konstruktivno gradi svojo sedanjost in stvarnost. Mladinci našega časa zvenijo sodobno in ob njenih razdelanih kompozicijah se naježijo dlake, le čas in vztrajnost pa bosta pokazala, če so res vredni tako navdušenega hvalospeva, kot ga porodi vsako novo poslušanje njihovega prvenca, ki s svojo uravnovešeno všečnostjo odpira tudi dobre komercialne perspektive, predvsem pa je album, ki ob slučajnem srečanju izskoči iz povprečne hiperprodukcije našega časa in odtali vsak hladen ledenik.

BIGor