ERIC BURDON

Soul Of A Man

SPV Recordings, 2006

Pred dvema letoma je Eric Burdon praktično vstal od mrtvih in nas obdaril s čudovito ploščo My Secret Life, ki smo jo imeli v Sloveniji, na njegovih koncertih v Mariboru in Kopru, možnost preveriti tudi v živo. Že tedaj se je izkazalo, da je Burdon še vedno poln energije in ustvarjalnosti, edino kar mu je manjkalo, je bila močnejša spremljevalna skupina. V zasedbi sem vsaj jaz tedaj pogrešal kakšno pihalno sekcijo in ženske spremljajoče vokale, kar bi vsekakor osvežilo njegov sicer že tako močan živi nastop. Z novo studijsko ploščo Soul Of A Man pa Burdon samo še potrjuje, da My Secret Life ni bil le trenutni preblisk, ampak novo obdobje njegove dolge glasbene kariere, ki izhaja iz časov, ko je njegova skupina The Animals vzporedno z The Rolling Stones in The Beatles krojila britansko rockovsko sceno šestdesetih let prejšnjega stoletja. Eric Burdon se danes preživlja predvsem z nastopanjem po ameriških klubih. Ta marginalnost glasbenim sladokuscem zato prinaša njegovo trpko glasbeno ustvarjalnost, ki se je še najbolj našla ravno v bluesu, torej tisti glasbeni obliki, iz katere je svojo energijo črpal že v daljnih šestdesetih letih. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Soul Of A Man nastajala ravno v času, ko je svet pretresla naravna nesreča v ameriškem New Orleansu, mestu, s katerim je Burdon preko uspešnice House Of The Rising Sun še posebej intimno povezan. Vse to se močno pozna na plošči, ki deluje kot čvrsta celota, polna bogatih aranžmajev in odličnega bluesa, funkyja, soula ter celo latinskih vplivov v skladbi Como Se Llama Mama, s katero nas vrne v čas enega svojih največjih hitov Spill The Wine in sodelovanja s črnsko skupino War. Ob tem se na novi Burdonovi plošči zvokovno vračamo tudi v obdobja njegovega sodelovanja z Jimmijem Witherspoonom, Sonny Boy Williamsonom in drugimi velikimi bluesovskimi ustvarjalci. Odlično atmosfero ustvarjajo skupaj zbrani studijski glasbeniki, še posebej močna pihalna sekcija, ki smo jo, kot že rečeno, pogrešali na Burdonovih živih nastopih. Pomembno vlogo pri projektu je opravil producent in bobnar Tony Braunagel, ki mu je pomagal že pri plošči My Secret Life in ima verjetno ogromno zaslug, da je pri Burdonu oživel vso tisto energijo, ki smo jo pri njem poznali v šestdesetih in sedemdesetih – najplodnejših – letih njegove glasbene kariere.

Marko Jenšterle