Letnik: 2006 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Matic Slapšak

NEIL DIAMOND

12 songs

Sony BMG / Menart, 2006

Vedno kadar ploščo izda glasbena legenda, kamor Neil Diamond po dobrih štirideset letih neprestanega ustvarjanje zase in za druge nedvomno sodi, se ob dobri (in s strani kritikov priznano dobri) plošči lahko poslušalec vpraša – ali je ta plošča res tako dobra ali sem se jaz tako spremenil, in ali gre pač za založniško prodajni trik? Spomnite se Claptonovega uspeha z Unplugged (reciklirane stare uspešnice), Santane s Supernatural (kopica zanimivih gostov in žal še dvakrat neuspešno ponovljen recept), Boba Dylana z zadnjimi studijskimi izdelki, Brucea Springsteena in tudi Johnnyja Casha … po več deset letih izrednega ustvarjanja so nenadoma ustvarili mojstrovino?!

Neil Diamond je eden tistih glasbenikov, ki ni nikoli silil v ospredje, pa je tudi zato morda ostal po krivici spregledan. A letom navkljub gre za izredno zanimivega avtorja, ki se sicer loteva vedno podobnih tematik, a jih zna hkrati prikazati na drugačen način. Dvanajst pesmi zahteva večkratno poslušanje in okleščeni, predvsem kitarski ter z orglami ali klavirjem navdahnjeni aranžmaji vas silijo tudi k poslušanju besedil, vendar boste zaman iskali poezijo ali filozofijo – tako kot glasba so tudi besedila okleščena leporečenja in pesniške navlake –, iskrena in modra besedila o življenju in ljubezni, ki se vas bodo dotaknila in se vam vtisnila v uho in spomin. Bogastvo njegove glasbe na najboljši možni način skrivata in razkrivata obe verziji pesmi Delirious Love, prva solistična in druga z Brianom Wilsonom (The Beach Boys), sta zagotovo najboljša popotnica za nadaljnje poslušanje in raziskovanje. Lirično, čeprav z več optimizma, lahko Diamonda postavimo ob bok Johnnyju Cashu, njegova interpretacija pogosto spomni na Nicka Cava (ali pač obratno), osebno izpovedno noto pa je od njega vsekakor povzel tudi Springsteen. Še en dokaz več, da se mnogi velikani lahko veliko naučijo tudi drug od drugega.

Matic Slapšak