HUERQUE MAPU

El Telar

Fogon, 2006

Plošča El Telar (Statve) argentinske skupine Huerque Mapu je sedma plošča te skupine od njene ustanovitve leta 1972 in hkrati tretja plošča, ki je izšla po letu 1986, ko so se Huerque Mapu po izseljenstvu v Evropi znova vrnili v Argentino. Ta podatek je pomemben zato, ker je odhod v politično emigracijo pomembna ločnica v zgodovini skupine. Huerque Mapu so morali v sedemdesetih letih Argentino zapustiti zaradi nestrinjanja s tedanjim tamkajšnjim vojaškim režimom, ko pa so se sredi osemdesetih let vrnili v domovino, že niso bili več isti. Zdomstvo je namreč zredčilo njihove vrste, saj je pevka Hebe Rosell ostala v Mehiki, kitarist Tacum Lazarte pa v Španiji. Dva originalna člana, Lucio Navarro in Ricardo Munich, sta zasedbo ponovno postavila na noge s pomočjo dveh mlajših glasbenikov – pevke, kitaristke in tolkalistke Claudie Lapresa ter kitarista Emanuela Municha. V tej zasedbi je skupina letos tudi nastopila na Festivalu Carniola v Kranju in imela nato konec julija na Bledu še več nastopov v organizaciji blejskega festivala Okarina.

Najbolj opazna značilnost plošče El Telar je v tem, da Huerque Mapu še naprej ohranjajo svoje jasne pozicije v zavzemanju za »ponižane in razžaljene«, vendar v skladu z današnjimi časi niso več tako »agitpropovsko« politično angažirani kot recimo na plošči Montoneros, na kateri so opevali dejavnost argentinske gverile in so na koncu ravno zaradi nje morali bežati pred vojaškim režimom. Lucio Navarro je ob izidu plošče dejal, da imajo zdaj sicer več let, vendar so še mlajši. Vrednotam in kulturi dela pa hočejo vrniti čast, saj so jo neoliberalne vladne diktature popolnoma uničile. Huerque Mapu se namesto za finančne špekulacije zavzemajo za pošteno in častno delo, zato so osrednji junaki njihovih glasbenih upodobitev delavci, rudarji, gozdarji in tudi tkalci, saj hočejo ravno z njihovo natančnostjo znova zakrpati strgano platno socialne države.

Na vseh prejšnjih ploščah je skupina predstavljala zelo široko paleto ljudske glasbe vse Latinske Amerike, zdaj pa se je bolj osredotočila na rodno Argentino, saj je večina posnetkov na plošči iz te države. Med avtorji skladb se največkrat pojavi Ramon Navarro, brat Lucia Navarra in eden najpomembnejših argentinskih folklornih ustvarjalcev, ki je s svojim prispevkom še posebej obarval glasbeno delo skupine. El Telar je prefinjena plošča, na kateri nas čudovit glas pevke Claudie Lapresa v številnih duetih z Luciom Navarrom ob spremljavi glasbe, izvedene na avtentičnih južnoameriških inštrumentih, sooča z realnostjo nekega kontinenta, ki se ravno v teh časih znova obrača k levici. Več kot idealni časi torej za ponovno rojstvo in aktivnost Huerque Mapu.

Marko Jenšterle