THE LOVE SUBSTITUTES

More Songs About Hangovers And Sailors

Heaven Hotel, 2006

Brez primerjave z dEUS ne bo šlo. V The Love Substitutes igrajo namreč kar trije člani najbolj znane belgijske zasedbe, dva že nekdanja, eden sedanji. Kitarist in pevec Rudy Trouve je bil ustanovni član dEUS, ki ga je kmalu zamenjal Craig Ward in tudi on je že zapustil zanj preveč zavezujočo skupino. Zamenjal ga je Mauro Pawlowski, ki igra vzporedno kar v obeh skupinah. Razlogov za precejšnjo prehodnost članov v dEUS je več, zagotovo je enemu ime Tom Barman, saj je z leti želel prevzeti vajeti v svoje roke. Ostali člani so se čutili zapostavljene in kmalu jih je kar nekaj ustanovilo svoje skupine. Recimo, da so jih razdelile ambicije in zahteve gramofonske založbe, nekateri pač težko ustvarjajo pod zunanjimi pritiski.

Teh The Love Substitutes ne občutijo. Glasba je spet raznovrstna, eklektična prav na način zgodnjih dEUS. Kar pomeni, da The Love Substitutes ne ponujajo enotnega sloga, a točne se ve, kaj bodo vključili v avtorski repertoar in česa se ogibljejo na daleč. More Songs About Hangovers And Sailors, že njihov drugi album, je mala enciklopedija kreativnih smernic kitarskega rocka. Akustične pesmi mnogo dolgujejo Jimu O'Rourku. Ko se oprimejo rhythm'n'bluesa, kot primerjava izskoči Captain Beefheart. Vmes disonantno škripajo na način Sonic Youth, vse skupaj pa povežejo z belgijskim naglasom, zaradi katerega petja vseh skoraj ni mogoče ločiti.

Vse skupaj je daleč od spoliranosti današnjih dEUS. Zvok je grob, neobrušen, tudi neuravnovešen, mestoma kak instrument kar pretirano izskoči, preglasi ostale in se spet izgubi v skupinski igri. To vse daje posnetkom dimenzijo živega igranja. Seveda so fantje že toliko izkušeni, da če bi želeli, bi iz tega gradiva lahko pripravili zelo spodoben album, prilagojen ušesom širšega poslušalstva. Če bi vložili nekaj več v produkcijo, če bi namesto 20 zapisov objavili na primer le 12 bolj zaokroženih, če bi … Ampak to potem ne bi bilo več to.

Pesmi o razočaranjih v ljubezni je vse polno. Belgijski The Love Substitutes so naredili korak naprej, njihove pesmi govorijo že o posledicah teh razočaranj, predvsem o utapljanju žalosti, o glavobolih in celo usodnih odločitvah, pobegu na odprto morje … Delno izhajajo iz lastnih izkušenj, nekaj je projekcij, kajti ostajajo na kopnem, trdno usidrani v belgijsko klubsko sceno, ki je žal izgubila velik del nekdanje silovitosti. The Love Substitutes se temu stanju dobro upirajo, niso le obliž za nezaceljene ljubezenske rane, temveč tudi odlična zamenjava za vse tisto, kar so dEUS z leti izgubili.

Janez Golič