RADIO 4

Enemies Like This

Astralwerks/Dallas, 2006

Radio 4 so še ena skupina tega desetletja, ki obuja in revitalizira postpunkovski zvok s preloma sedemdesetih v osemdeseta leta. Z izposojo naslova pesmi Public Image Ltd. je hitro in odkrito razkrila svoje glasbene stebre, vendar bolj kot P.I.L. je v njihovem opusu prekomerno zaznati vplive Gang of Four, od prepoznavno visoke in rezke kitare do funkoidno-plesne navihanosti in aktivističnega levičarstva. Iz prepleta elektronike, mastnega dubovskega basa in militantno diskoidno-plesne poskočnosti odmevajo izrazito družbeno-politična in angažirana sporočila. Ta sporočilna rdeča nit je bila spodbujena z nekdanjim newyorškim županom Giullianijem, ki je sredi devetdesetih let ponovno vpeljal antiplesni zakon in omejil oziroma dobesedno prepovedal tak človeški razvrat kot je ples v newyorških lokalih in klubih. S hitom za legalizacijo plesa, Dance To The Underground, je skupina nagovarjala in spodbujala ilegalne dogodke po zapuščenih, zanemarjenih in odročnih industrijskih prostorih, kjer sta se na plesiščih mešala elektronika, postpunk, no wave, disko, reggae itd. Če so se s prvima dvema albumoma, The New Song and Dance iz leta 2000 in Gotham! iz leta 2002, prebili iz newyorškega alter podtalja, so leta 2004 s Stealing of Nation naredili poslov(il)ni korak od njega, za to pa je bil posebej odgovoren producent Max Heyes, ki je skupini odgriznil prepotrebno surovost in ostrino. Po treh albumih je letos nastopil čas za nov, četrti album, Enemies Like This, ki se je krojil zadnji dve leti na stalnih turnejah. Za njegovo produkcijo so tokrat angažirali Londončana Jagza Koonerja, znanega predvsem po radikalnih miksih Kasabian, Soulwax in Primal Scream, ki je odvrnil Radio 4 od spoliranosti. To pa ne pomeni, da imamo opravka s surovim, neposrednim albumom. Skupina razteguje neopostpunkovski hibrid, ki je zgrajen na pumpajoči plesnosti in brez težav konkurira angleškim Bloc Party. Fonotečni izdelek Enemies Like This zadovoljuje z mehkimi in poslušljivimi skladbami. Neopostpunkovsko hibo križa s številnimi zvočnimi efekti in razgali neinovativno in zabetonirano inflacijo zvokov brez posebnega potenciala, ki se porazgubi v hipermiksu. Zelo razgibana in dinamična plesnost ostaja nosilni steber početja Radio 4, ki še vedno koketira z ostrino Gang Of Four, je pa vedno bližje Clash. Vendar od njih ne more in ne more povleči prepotrebne lekcije za dober miks punka in reggaeja, ki bi presegel sredinsko in neizzivalno treniranje povprečne plesnosti.

BIGor