THE VANDERMARK FIVE

Free Jazz Classics Vol.4 - Free Kings: The Music of Roland Kirk

Atavistic Records, 2004/2005

Tole, kar prestavljamo tokrat s konkretnim primerom, ki pa samo ponazarja celoto štirih albumov, je zadnji del zanimivega projekta, ki ga je Ken Vandermark peljal vzporedno ob delu s svojimi The Vandermark Five nekje od leta 1999 pa do leta 2005, ko se je z izdajo dvojnega albuma The Vandermark 5 – Free Jazz Classics Vols. 3 and 4 odločil, da je na tem terenu izčrpal vse vire navdiha, ki so ga k njemu nagovorili. Pravzaprav ga je k temu – sicer ne čisto neposredno in k tej vsebini – nagovoril Kurt Kellison od Atavistic Records, ko so leta 1999 za to založbo pripravljali album Burn the Incline. Njegova ideja je namreč bila, da bi bilo tisoč kopij novega albuma v bistvu dvojni album, in sicer tako, da bi studijskemu priložili še enega s koncertno verzijo istega repertoarja kot nekakšen »bonus disk«; kot nagrado tistim najbolj prizadevnim fenom benda, ki bi se posebej potrudili, da bi ga čim prej dobili. Vandermarku se je ideja sicer zdela načeloma zanimiva, vendar pa se mu je zdelo malo premalo ponujati zgolj koncertno verzijo studijskega albuma. Zato je razmišljal, kaj bi lahko naredil drugačnega, kar bi bilo mogoče z mirno vestjo priložiti novemu albumu. In odločil se je, da bodo posneli serijo »free jazz« skladb nekaterih velikih skladateljev iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Namreč, do takrat je kvintet igral in snemal samo njegove kompozicije. Raziskati delo skladateljev, ki so pomembno vplivali nanj oziroma ga navdihovali pri njegovem dotedanjem delu, tako, da bi napisal predelave njihovih izbranih, najbolj markantnih skladb posebej za ta bend, pa se mu je naenkrat pokazalo kot izjemen izziv. In tako so bili prvim tisoč ali tisoč petsto izvodom njihovih v naslednjih letih izdanih štirih albumov priloženi dodatni CD-ji, zapolnjeni s posnetimi koncertnimi izvedbami omenjenih predelav. A kot že rečeno, naklada teh »obogatenih« izdaj rednih albumov The Vandermark Five je bila omejena, o tem, kaj vsebujejo ti dodatni albumi, pa se je seveda zelo hitro razvedelo. Povpraševanje je postalo nadležno in Vandermark se je že po prvih dveh odločil, da izda njun ponatis, ki je izšel leta 2002 z naslovom Free Jazz Classics Vols. 1 and 2. Dvojni album je vseboval predelave osebno izbranih skladb različnih avtorjev, med njimi pa so bili: Ornette Coleman, Cecil Taylor, Archie Shepp, Eric Dolphy, Anthony Braxton, Sun Ra, Frank Wright, Julius Hemphill in Don Cherry. Ko so The Vandermark Five po dveh letih premora leta 2003 in nato leta 2004 posneli in izdali naslednja dva studijska albuma Airports for Light in Elements of Style, Exercises in Surprise, se je vaja ponovila, le da je bil izbor tokrat tematski; vsak je bil namreč posvečen delu samo enega avtorja. Omejenemu številu kopij prvega je bil priložen CD z avtorskimi predelavami skladb Sonnyja Rollinsa pod naslovom Six for Rollins, drugega so dopolnili s posnetkom celotnega koncerta skladb Rolanda Kirka – v zrelejšem obdobju njegovega življenja poznanega tudi kot Rahsaan Roland Kirk – in ga opremili z naslovom »Free Kings: The Music of Roland Kirk«. Konec lanskega leta pa se je Vandermark odločil, da bo ta projekt zaključil tako, da sta oba albuma izšla še skupaj v vsem dostopni nakladi z naslovom Free Jazz Classics Vols. 3 and 4.

No, bili smo med srečneži, ki so Free Kings: The Music of Roland Kirk dobili že priložen Elements of Style, Exercises in Surprise. Ob predstavitvi tega albuma mu nismo posvetili posebne pozornosti, po njegovem izidu v omenjenem dvojnem kompletu pa ga končno omenjamo, saj je vreden temeljite posebne pozornosti. V ta plošček sta združena posnetka dveh čikaških klubskih nastopov The Vandermark Five – v The Empty Bottle in v The Green Mill –, nastala sta spomladi 2004. Zasedba je bila takrat seveda v do letos standardni sestavi: pihalec Ken Vandermark, saksofonist Dave Rempis, trombonist Jeb Bishop, basist Kent Kessler in bobnar Tim Daisy. Ker diskografskih izdaj, ki bi namenjale tako tankočutno pozornost pogosto omalovaževani glasbeni zapuščini – češ da gre za zabavo in ne za resno delo – vse prevečkrat prezrtega samohodca znotraj polja sodobnega jazza druge polovice prejšnjega stoletja, ni na pretek, že sama po sebi sili k pozorni predstavitvi in zato ne bo odveč, če veste, kaj je Vandermark odbral iz njegovega opusa: The Black and Crazy Blues, »The Free King's Suite«, sestavljeno iz treh Kirkovih skladb, The Inflated Tear, Rip, Rig and Panic Suite, prav tako sestavljena iz treh skladb, ter zaključno, dvojno Silverization / Volunteered Slavery. Vse to so odigrali vrhunsko, sapo jemajoče, brez mrtvega teka, v priredbah, ki ponovno dokazujejo Vandermarkov spoštljivo domišljen odnos do sodobne jazzovske zgodovine. Popoln jazzovski užitek!

Zoran Pistotnik