Krawal

Kozouc' na Jesenovc, Železniki, od 20. do 22. 7. 2006

Festivalov po Sloveniji je med poletjem vse več, malo pa je takih, ki so tako vztrajni kot tale gorenjski. V Sorški dolini so Krawal delali namreč že trinajstič. Stilsko profiliran kot »festival poskočne neznosne škripajoče glasbe« je brez resnejših presežkov v ponudbi privabil prvenstveno množico iz širšega lokalnega okoliša, prvi koncertni dan pa je z ušesom nekoliko prijaznejšim programom nabral za približno tretjino več obiskovalcev, tam okoli 200. Tokrat je dogodek izjemoma trajal tri dni, prvi, četrtkov, večer pa je bil obarvan samo filmsko – prikazan je bil LP film o prvencu Pankrtov Dolgcajt in to, na željo publike, kar dvakrat. Glasbeni del festivala sta v petek okoli devete večerne odprla mlada in še nekoliko naivna, za zdaj še wannabe raperja iz škofjeloško-železniške naveze BoliTeQrac Scena. Že posneta glasbena podlaga jima je delala obilo preglavic, še bolj je motila njuna neusklajenost, medtem ko jima, za zdaj še ne povsem radikalno oblikovanih, komentarjev na domačo realnost res ni manjkalo. Naslednji bend Ad portas je očitno pred kratkim ostal brez enega člana in se je na odru pojavil kot neresen duo, ki ima težave tako z glasbenim izrazom kot izvedbo. Kot prvi pravi bend tega večera so se predstavili padalci iz Nizozemske Fat Eat On Fire. Padalci zato, ker so v program festivala »uleteli« namesto odpovedanega benda. Klene punk rockerje krasi trda in uigrana odrska pojava. Koprivniški Overflow so po nekaj letih mirovanja z nedavno pomladitvijo na basovski fronti zadeli v polno. Še ne polnoletni novinec je ostalim članom dal vetra, posledično je bend precej bolj energičen in njihov melodični punk končno spet presega odrsko monotonost. Ana Pupedan so s standardno žanrsko mineštro in zafrkantsko angažiranimi verbalnimi vložki enostavno navdušili, tako kot to na slovenski grudi pač počenjo samo oni. Zadnji bend večera so bili še vedno mladi garažni rockerji The Real Things, ki so se tokrat prvič predstavili z novim kitaristom. Ta bistvenih sprememb v izraznosti benda, ki garažne zvoke tu in tam oplemeniti s kavbojskimi vložki, ni prinesel. Smo pa za njihov grand finale doživeli doslej še neviden trik s pivsko flašo, katere vsebino je pevec in kitarist Janez zlil kar po sebi.

Sobotni večer je bil rezerviran za precej tršo glasbo in temu primernejše krajše nastope. Otvoritev je pripadla postojnsko-vrhniški pravoverni in odrsko prepričljivi HC-navezi Akadeia, katere odliki sta močna bobnarska podlaga in razpoznaven kričeč vokal. Najslabši bend tega večera so bili Fat Dick iz Idrije. Gre za še ne povsem artikulirano eksperimentalno zasedbo, ki meša različne glasbene žanre, na odru pa je tako, malo za zraven, poskušala izvesti še neke vrste performans, ki pa ga publika ni ravno razumela. Melanholična trpina Ruins Matador redko zažarita v vsem svojem sijaju, tudi tokratni nastop je bil eno od njunih zelo solidnih, a vseeno povprečnih pojavljanj. Naslednje, Dolenjce Tavžnt roža, so nam pred nastopom prodajali kot domače AC/DC, vendar nanje bolj kot hard rock paše klena punk rock'n'roll nalepka. So mlad bend, ki ima perspektivo in celo širjavo za razvoj. Kako dolga zna biti tovrstna pot, je bilo jasno ob nastopu benda Pavza. Po tragični smrti bobnarke sta punci iz Fregature k sodelovanju povabili najprej bobnarja Simona iz Bloodsuckers (in prej Game Over), kasneje se jim je pridružil še drugi kitarist, prav tako iz Bloodsuckers. Njihov repertoar je mešanica starih Fregatura komadov in novih. Poleg uigranosti in simpatičnosti je pri njih navdihujoča predvsem angažiranost. Barrakuda so edini bend, ki mu na tem festivalu nisem posvetila niti trenutka – ves čas njihovega nastopa sem klepetala. Pravijo, da sem kar nekaj zamudila, saj so pristaši hitrega rock'n'rolla tipa Zeke. Vsaj en član te zasedbe pa se je pojavil v zasedbi zadnjega benda Bolesno Grinje. Ob njihovem nastopu so se porajale misli, da bi bili z lahkoto tudi nastopajoči na Metal Campu, ki se je istočasno odvijal na Sotočju pri Tolminu. A hkrati so nas prevevali tudi občutki zadovoljstva, da smo ta grind hard core bend v pravi luči doživeli kot krasen zaključek še enega pravega rockerskega kravala.

Viva