AMUSEMENT PARKS ON FIRE

Out Of The Angeles

V2/Dallas, 2006

Že njihovo ime, po naše Goreči zabaviščni parki, priča o precej brezkompromisnem pogledu na svet, ki ne prenese odstopov od začrtanih smernic svojega, recimo temu alternativnega antimainstreamovskega prepričanja. In moram reči, da je enako brezkompromisna tudi glasba, ki jo ustvarja tale zasedba iz Nottinghama. Pravzaprav za vsem skupaj stoji en človek, danes 21-letni Michael Feerick, ki je že kot 16-letni mulo s posluhom, ki ga je izobrazil in izpilil s poslušanjem očetovih plošč Pink Floyd, Genesis in Yes ter kasnejšimi idoli, kot so Sonic Youth, Smashing Pumpkins, Mudhoney, Pixies, The Cure itd., točno vedel, kakšno glasbo bi rad ustvarjal in začel s prijatelji nastopati v lokalnih klubih v času, ko si sam po zakonu o mladoletnih ni mogel privoščiti niti piva. Glasba Amusement Park temelji na harmoničnem kitarskem zvoku, ki že po nekaj sekundah poslušanja prve pesmi, naslovne Out Of The Angeles, poslušalca hipnotizira in popolnoma potegne v svoj svet. Hipnotično melodično valovanje, ki ga sem pa tja obogati še dodatno nalezljiv ritem, prevzame vodilno vlogo tudi v dialogu z vokalom, ki je potisnjen v ozadje. Amusement Park tako svoj opus gradijo predvsem na zvočni podlagi, manj na verzih, ki ob tako prevladujoči glasbi ostajajo v ozadju kot nekaj manj pomembnega. Feerickova izredno melodična kitarska zvočna ideja deluje kot nekakšna vodna gladina, po kateri lebdi poslušalčevo uho, in čeprav se na albumu nahaja deset pesmi, ima zaradi melodične podlage, ki praktično ves čas ostaja enaka, človek občutek, da je vse skupaj pravzaprav ena sama pesem, razrezana na deset precej dolgih kosov (pesmi so večinoma dolge okrog šest minut), pri katerih resnično težko rečeš, da je eden boljši od drugega. Poslušalec tako težko loči eno pesem od druge, saj se zdi, da imajo vse isti refren in isto melodijo, in moram reči, da je to prvič, da me to popolnoma nič ne moti. Zakaj? Če podobnost med eno in drugo pesmijo pri drugih ustvarjalcih meni osebno predvsem govori o pomanjkanju inovativnosti in dobrih idej, pri Amusement Parks on Fire gotovo nimam tega občutka. Nasprotno. Glasbena ideja, ki jo uresničujejo Feerick and Co. je tako močna, superiorna in zato brezkompromisna, da lahko mirno rečem, da so Amusement Parks on Fire ena tistih zasedb, ki črpa iz izredno bogatega in dinamičnega naftnega vrelca, čigar podzemne zaloge dolgo ne bodo usahnile. Presenetljivo.

Marta Pirnar