Letnik: 2007 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Luka Vodopivec
FAST 'N' BULBOUS
Pork chop blue around the rind
Cuneiform Records 2005
Glasba enega izmed bolj izvirnih in samosvojih glasbenikov Dona Van Vlieta, bolj znanega kot Captain Beefheart, je dobrih dvajset let po njegovem umiku z glasbenega prizorišča zaživela v novi preobleki. Ta ima prepoznavno blagovno znamko in ni le ukrojena iz nekoliko drugačnih materialov. Ni ne pretesna ne prevelika, temveč kot ulita. In kdo bi jo lahko oblikoval in nosil bolje kot glasbeniki, ki brez patetike povedo, da ne bi bili taki, kot so, brez že omenjenega gospoda. Občudovalci, privrženci morda celo malikovalci. To sta nedvomno kitarist Gary Lucas in saksofonist Phillip Johnston, prvi pobudnik projekta in tudi član zadnje Beefhartove spremljevalne skupine, slednji glavni »krojač« preobleke, v kateri se udobno počuti še pet glasbenikov, pozavnist Joe Fiedler, baritonski saksofonist Dave Sewelson, trobentač Rob Henke, basist Jesse Krakow in bobnar Richard Dworkin. Ni nenavadno, da v zasedbi ni vokalista, ki bi bil kos specifičnemu petju oziroma fraziranju Beefhearta. Ta vloga je s preudarnostjo, skoraj doslednostjo in zlasti spoštovanjem, ki jo do izvirnikov izraža Johnston, zaupana glasbilom. Ker pa jih igrajo jazzisti, se v drobnih prostorih oblačila vseeno najde nekaj improviziranih not. Čeprav Beefhart improvizacije pri članih svoje zasedbe ni maral. A Fast 'N' Bulbous so prav zaradi tega v svoji preobleki tako prepričljivi, ves čas izredno ritmični, z zvoki dveh pihal in dveh trobil ter večinoma blago ozvočene kitare pa ponujajo vse od elegantnih, usklajenih smokingov, rockovskih kavbojk do kričečih, skoraj kakofoničnih cunj branjevcev. A v vsem tem je čutiti, da se člani zasedbe udobno počutijo in delujejo suvereno, tudi zato, ker so ta prvenec posneli šele po treh letih nastopanj. In v tem času so zanj izbrali trinajstih skladb iz različnih obdobij Beefheartovega ustvarjanja, kar pet pa so jih vzeli iz ene od njegovih najbolj znanih in cenjenih plošč Trout Mask Replica iz leta 1969. A kot je skupina nakazala tudi na odličnem, a slabo obiskanem koncertu konec novembra v Ljubljani (glej rubriko Po koncertu), ne bo ostalo le pri tem, saj izvajajo že »nove« Beefhartove skladbe. Do tedaj ali pa vsaj dobršen del časa pa bo to zgoščenka, ki bo vabila, da jo vzamete s police in si mrmrate melodije, ki so na njej, morda vas bo tudi spodbudila k brskanju po obširni diskografiji izvirnega avtorja.
Luka Vodopivec