Letnik: 2007 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Mario Batelić

KAHIL EL 'ZABAR'S RITUAL TRIO

Big M

Delmark, Jazz and Blues ploščarna, 2006

Podnaslov albuma pove vse: A tribute to Malachi Favors. Pomaga, če vemo, da je bil ta preminuli basist ne le član legendarnih Art Ensemble of Chicago, temveč tudi »obrednega tria« čikaškega odličnega tolkalca Kahila El 'Zabarja (prav v prvi zasedbi, leta 1986, je bil tudi Lester Bowie). El 'Zabarja, ki je že tako odraščal ob zvokih jazza, gospela, doo wopa in podobne muzike, je Favors do konca začaral z jazzom na koncertu umetniškega ansambla leta 1967, ko je imel Zabar rosnih 14 let. Kmalu zatem je Zabar že igral s Favorsom ter postal član vplivne organizacije Združenje za napredek ustvarjalnih glasbenikov (AACM). Po študiju tolkal in afriške kulture v Gani je v 70. letih ustanovil Ethnic Heritage Ensemble, ki se je, tako kot poznejši Ritual Trio, odkrito spogledoval z afriško glasbeno in siceršnjo tradicijo. Sam priznava, da je imel Malachi Maghostut Favors velik vpliv nanj in na njegovo predanost raziskovanju afriške glasbe; Favors je bil namreč tisti član Art Ensemble of Chicago, ki je začel z afriškimi poslikavami obraza in ki se je domislil zgovorne krilatice »ancient to the future«, ki je postala gonilo in cilj ustvarjanja kopice glasbenikov, zbranih v AACM. El 'Zabarjev band, ki se bo prav v tej zasedbi, skupaj z gostom, izjemnim violinistom Billyjem Bangom, predstavil marca na Cankarjevem jazzu, se je s tem albumom poklonil preminulemu tovarišu z izredno sugestivno in poduhovljeno glasbo, ki jo krasita še zagnana in navdihnjena izvedba. Godbo kvarteta odlično zaokrožata saksofonist (in občasen pianist) Ari Brown in kontrabasist Yosef Ben Israel (prvi basist v zasedbi po Favorsu). Vse skladbe so El 'Zabarjeve razen ene, Freedom and Flexibility, ki jo je prispeval goslač. V tem komadu (samostalnika iz naslova je Bang najbolj povezoval s Favorsem) igra Brown na klavir in iz tipk izvablja poglobljene bluesovske linije, ki jih polni predvsem Bang s svojimi zamišljenimi, potujočimi soli ter El 'Zabar z zelo razvejanim ritmiziranjem na tolkalih, ki poglablja ter hkrati širi obzorja te skladbe. Saksofonist Ari Brown je zmožen tako mehkih, milih tonov kot krepkih, hrestajočih in včasih gromkih izbruhov. Z Bangom si delita in izmenjujeta nosilne melodije, večkrat pa po začetnem skupnem igranju iste linije vsak krene svojo pot, ne da bi se v bistvu oddaljila drug od drugega. Pa tudi ne od ostalih članov: novega basista Yosefa Bena Israela, ki igra čvrsto, a hkrati gibko, ter vseprisotnega El 'Zabarja, ki s svojo poliritmično mrežo (z bobni in raznovrstnimi tolkali) plete tako ogrodje skladb kot tudi melodijsko naravnanost (ko igra na kalimbo oziroma mbiro), nakazuje smer in zven komada ter s svojimi vzkliki in zaklinjanji večidel meditativni, a tudi vročekrvni godbi, da nadih pristnosti in prvotnosti pa tudi tovarištva in predanosti. Dva komada s tega albuma najdemo že na prejšnji plošči v živo, posneti v isti zasedbi (Live at The River East Art Center), pričujoč album pa je četverica šla snemat dva dni po tem koncertu ter ga dokončala v pičlih dveh dneh. Nemara tudi zato preveva skladbe vtis spontanosti, neposrednosti, hkrati pa je El 'Zabar s svojimi malone magičnimi, dolgimi in razvejanimi melodijami dosegel, da zveni celoten album kot suita ponavljajočih se podobnih motivov, med katerimi prevladujejo žalobni in meditativni, le tu pa tam tudi kakšni razbohoteno udarni, živahnejši. Posebej je ganljiv zadnji komad Malachi (ki tako kot nekaj drugih, na primer naslovni ter Maghostut, neposredno, z imenom naslavlja preminulega glasbenika), v katerem El 'Zabar z vokalom posega v krhko, le nakazano glasbeno ogrodje ter vzneseno poje hvalo Favorsu; ob tem še igra na flavto in uspe ustvariti vtis hkratne igrivosti in posvečenosti (k obojemu, petju in igranju na flavto, pa ga je spodbujal prav Favors, naj ju uporablja pogosteje). El 'Zabar je s tovariši (in s Favorsom kot virom navdiha) ustvaril eno najboljših plošč v svoji dolgi karieri. Kot malokdaj prej je uspel zediniti različne vidike ustvarjalne glasbe, ki jo igra: krhkost in čvrstost, razneženost in odločnost, prizemljenost in zračnost, »tukajinzdajšnjost« ter brezčasnost.

Mario Batelić