Letnik: 2007 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

ORISHAS

El Kilo

Universal Music Latino, 2005

Kubanski raperji Orishas so v svet svetovne glasbe vstopili že leta 1999, vendar so največji preboj doživeli s ploščo Emigrante iz leta 2002, naslednje leto nagrajeno z Grammyjem za najboljši hip hop album. S tem priznanjem niso odprli vrat na stežaj le sebi, ampak tudi številnim kubanskim izvajalcem rapa in hip hopa, ki delujejo na otoku. Orishas namreč ne živijo na Kubi, še več, člani so se celo spoznali v Evropi. Središče njihovega delovanja je Pariz, sicer pa trije glavni člani prihajajo iz treh različnih evropskih središč. Raperja Yotuel in Ruzzo živita v Madridu in Milanu, pevec Roldan pa v Parizu, kjer se ob projektih tudi srečujejo. Postopek njihovega dela je zato močno odvisen od producenta, ki izbere osnovne teme in predloge novega glasbenega izdelka, iz katerih potem sami po intuiciji izberejo najboljše, jim dodajo svoje poglede ter predvsem izkušnje in jih posnamejo. Producent je zato pomemben član zasedbe. Na najnovejši plošči El Kilo je bil to Andres Levin, ki je na snemanjih sodeloval tudi kot klaviaturist. Njegovo ime v latinskem glasbenem svetu ni neznanka, saj je med drugim produciral tudi plošče venezuelske rockovske skupine Los Amigos Invisibles in kolumbijskih Aterciopelados. El Kilo je tako znova odlična mešanica rapa in kubanskih zvokov, saj Orishas za razliko od podobnih ameriških glasbenikov svoj rap podpirajo s pomočjo živih glasbenikov. Tudi sicer se člani javno distancirajo od severnoameriške hip hop in raperske scene. Eminem je zanje navadna komerciala, sami pa se imajo navkljub toplemu sprejemu Evrope še vedno za emigrante. V njihovih tekstih poleg tega ni sledov mačizma, seksa in politike. Kadar govorijo ali pojejo o Kubi, se lotevajo le tamkajšnjega dnevnega življenja, ne pa tudi politike Fidela Castra ali recimo revolucije. V tem smislu so nadaljevalci kubanske raperske scene, ki pa sicer svetu marsikaj sporoča med vrsticami, tako kot je to v diktatorskih režimih običajno. Orishas predobro vedo, da bi jim odkrito nasprotovanje kubanski revoluciji zaprlo vrata na Kubo in jih postavilo na mesto političnih emigrantov. V začetni skladi plošče Naci Orishas so se lotili svoje zgodovine, sicer pa je za vso ploščo značilno, da ob rapu na njej pomembno vlogo igra tudi melodija z bogatimi aranžmaji. Kombinacija klasičnih inštrumentov, gramofonov ter samplerjev se je vsaj v tem primeru izkazala za zelo uspešno.

Marko Jenšterle