PIHALNI KVINTET PENTADA

GM oder, Glasbena šola Postojna, 13. 11. 2006

V okviru tokratnega GM Odra se je v Postojni, Šoštanju, Ljubljani in Celju predstavil Pihalni kvintet Pentada, ki ga sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. Flavtistka Irena Kavčič, oboistka Julija Šenveter, klarinetist Aljaž Beguš, hornist Andrej Žust in fagotist Miha Petkovšek so si s koncertno turnejo pri Zvezi Glasbene mladine Slovenije prislužili kot eno izmed nagrad na letošnjem 35. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, kjer so prejeli zlato plaketo in prvo nagrado.

Člani kvinteta se lahko pohvalijo s številnimi solističnimi nastopi in nastopi v komornih zasedbah, vendar so kljub pridobljenim nagradam in izkušnjam še vedno zelo mladi, čemur lahko pripišemo tudi nekaj neugnane energije, ki jo je vsak posameznik na trenutke le s težavo krotil. Izvedba je bila tako na nekaterih mestih ubrana v skupno noto muziciranja, drugič pa se je razpustila na vsakega izvajalca posebej in izzvenela nedodelano. Mogoče je temu botroval program, ki je pohvalno vseboval dva slovenska avtorja in dva tuja avtorja, ki so ustvarjali v prvi polovici 20. stoletja, ob tem pa neuravnotežen skok v preteklost. Takoj po skrajno sodobni Krekovi skladbi Episodi concertanti iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja je sledil Andante für eine Walze in eine kleine Orgel Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kvintet je tehnično brezhibno preskočil iz zvokovno grobe modernistične skladbe, osvobojene vezi s tradicijo, na prefinjeno uglajenost klasicističnega glasbenega stavka, vendar so morali poslušalci zbrati vse napore, da so, navajeni svobodnjaškega ritma in disonance Krekovega dela, začeli nemoteno in sproščeno sprejemati Mozartovo harmonsko dosledno sporočilo. Pravzaprav se je postavilo vprašanje, zakaj Mozart med Krekom in Ostercem ter v drugem delu izenačenima Ibertom in Hindemithom. Mogoče zaradi Mozartovega 'leta' ali kot dokaz o vrlinah kvinteta? Kakor koli, Mozart je žal izzvenel zelo prazno in nekoliko nedognano. Vendar je kvintet kmalu popravil vtis z Osterčevim Kvintetom za pihala, skladbo slovenskega železnega repertoarja za ta sestav so z ubrano igro, zvočno intenziviteto in medsebojno interpretativno vezjo odigrali v duhu prave komorne igre.

V drugem delu koncerta, ki je bil veliko bolj usklajen, so izvedli še Ibertove Tri kratke skladbe in Hindemithovo Kratko komorno glasbo za pet pihal. Z njimi so nadaljevali, kjer so končali z Ostercem; bili so tehnično odlični, mogoče so le malo popustili v barvi in izrazu. Dobro nastavljen kvintet, ki bo z izkušnjami in zrelostjo postal izjemna slovenska pihalna zasedba.

Metka Sulič