CRAZED FARMERS, MAGIK MARKERS

Channel Zero, Ljubljana, 6. 12. 2006

Tistega toplega novembrskega torka se je zgodil poseben koncert na Metelkovi. Channel Zero je gostil ameriško vihro hrupa Magik Markers. Mesto predvozačev so zasedli Crazed Farmers in najavili ta nastop kot zadnji koncert s pevcem Žigo. Dober teden prej se je Žiga z bendom poslovil od Bizeljca na Tržaški v Ljubljani. Tako orgiastično-hedonističen koncert je (bilo) težko ponoviti. Tokrat je ta v Ljubljani zbrani petčlanski kombo napovedal uro in pol dolg koncert, na katerem se jim je kot poseben gost pridružil še Dario Cortese na dudah. Bil pa je to eden tistih nastopov, ki »ponorelim kmetom« preprosto ni uspel. Strgal se jim je z uzde. Tudi pobezljal ni po stari navadi. Zamišljen koncert jim je po uvodnih korakih začel polzeti iz rok in vse je bilo bližje razvodeneli dekonstrukciji kot pa anarhistični konstrukciji. Brez repa in glave, brez potence in eksplozivnosti je izpadel njihov nastop preambiciozno, sploh pred hladno, neogreto štiridesetglavo množico, ki se je odzivala bolj iz spoštovanja kot pa evforičnega navdušenja. Fantje so s prevelikimi pričakovanji izpeljali še en koncertni eksperiment, ki je v toku trajanja razvodenel in ni dosegel željenega učinka, cilja. Spodbudil je grenka razmišljanja, ali se bo skupina prebila skozi svojo usodo naprej.

S približno podobnimi kadrovskimi tegobami je na odru sledila ameriška zasedba Magik Markers. Neznano zakaj, se je skupina predstavila kot duet, ne pa kot trio. Kljub manku pa sta kitaristka Elisa Ambrogio in bobnar Pete Nolan, oborožen z loopi in še kakšnimi drugimi efekti in aparaturami, požrtvovalno sprožila odmev hrupa. Uvodne pasaže sta učinkovito razgradila in nonšalantno, brezkompromisno in razpuščeno odpeljala v podivjano nevihto repeticije, ki je trajala dobre pol ure. Na dlani se je ponudil odgovor, zakaj sodijo Magik Markers med aktualne ljubljence Thurstona Moora iz Sonic Youth, ki jih je, mimogrede, povabil na letošnji decembrski All Tomorrow's Party. V otroški naivnosti in iskrenosti je več avantgardizma kot pa v dobro premišljenih in zastavljenih konceptih in manifestih. Duo je imel ne le občutek za prostor, ampak predvsem za čas. Poznala sta mero. Vedela sta, do kod lahko sežeta, kje je meja za učinkovitost pretiravanja. Ulovila sta nas v zanko in nas dražila ravno dovolj dolgo, da smo jim priznali markantnost. Še več, navidezno prekratek nastop, ki nas je za hip pustil brez besed, je z neotesano neposrednostjo zadovoljno potešil pokoncertno lakoto. Kratko in učinkovito pa še sladko za povrh!

BIGor