Letnik: 2007 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

MARC ANTHONY

El Cantante

Sony, 2007

Portoriški zvezdnik Marc Anthony si tole oceno zasluži s tem, ker je v svojem najnovejšem filmu pogumno odigral vlogo pokojnega pevca Hectorja Lavoeja, nedvomno eno največjih ikon na področju salse. Hector Lavoe je bil pomemben člen projekta Fania All Stars, ki je iz New Yorka v svet ponesla danes vsesplošno znani ritem salse. Kasneje je postal pevec v zasedbi Willija Colona in skupaj sta ustvarila nekaj velikih klasik.

Pokojni izvajalec salse je pred kratkim znova oživel v biografskem filmu El Cantante (Pevec), njegovo vlogo pa je odigral Marc Anthony. Film med najbližjimi prijatelji in sodelavci Hectorja Lavoeja ni bil sprejet ravno z navdušenjem. Kritiki so največkrat govorili o tem, da je v filmu Lavoe predstavljen predvsem kot odvisnik od drog, vse njegove druge kvalitete pa so v ozadju. Verjetno je bila ta šokantnost vračunana v samo produkcijo filma, ki je glavno vlogo podelila Marcu Anthonyju, pomemben podatek ob tem pa je tudi ta, da je vlogo Hectorjeve vdove Puchi odigrala Anthonyjeva žena in zvezda Jennifer Lopez, ki je poleg tega pri filmu nastopila tudi kot producentka. Več kot zagotovljen uspeh torej.

Plošča El Cantante je glasba iz filma, na njej je zbranih devet klasik Hectorja Lavoeja, ki jih tokrat odpoje Marc Anthony. Zadnjo skladbo Toma de mi pa zapoje Jennifer Lopez. Dilema, ki je pri snemanju glasbe visela nad Marcom Anthonyjem, je bila precej jasna: kako čim bolj verodostojno upodobiti in odpeti skladbe velike legende salse, hkrati pa jim dodati svojo prepoznavnost. Marc Anthony danes na področju latino glasbe nima prav nič manjše vloge, kot jo je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja imel njegov sonarodnjak Hector Lavoe. S to svojo podobo, predvsem pa kapitalom, ki ga prinaša, se zato pred publiko ni bilo mogoče igrati.

Marcu Anthonyju je s studijskimi posnetki na ploščo res uspelo prenesti glasbeno izročilo Hectorja Lavoeja, kakšnih hudih odstopov od njegove glasbe pa si ni privoščil. Sicer pa bi bilo to nesmiselno. Hectorjevi studijski posnetki so se močno razlikovali od skladb, ki jih je publika nato lahko poslušala na njegovih karizmatičnih nastopih. Glasbenik, za katerega je veljalo, da stalno zamuja, je bil na odru odličen improvizator, ki je skladbe vlekel v nedogled. Tega momenta Marc Anthony na plošči ni mogel pokazati, pa tudi v samem filmu ga ni mogoče doživeti. Najboljša predstavitev Hectorja Lavoeja, ki ga je leta 1993 na drugi svet odnesel AIDS, tako še vedno ostajajo dokumentarni posnetki z nastopov zvezdnikov Fanie, res pa je, da mu bo Marc Anthony s ploščo in filmom utrl pot do nove in mlajše publike.

Marko Jenšterle