COG

Course Over Ground

Moonlee, 2007

DON'T MESS WITH TEXAS

Los Dias De Junio

Moonlee, 2007

V lanski majsko-junijski številki smo obširneje predstavljali skupnost, zbrano pod okriljem slovensko-hrvaške založbe Moonlee Records, ki teži k ustvarjanju, snemanju, objavljanju in nastopanju ter tako udejanja zavedanje, da lahko skupine rastejo, se razvijajo in tudi napredujejo šele z rednim delovanjem, ki ob koncertih zaobjema tudi snemanje in izdajanje. Zato je dejavnost in vnema Moonlee več kot dobrodošla, saj razbija monotonost založniških politik na tem koncu Evrope. Na spisku burne produkcije založbe sta se v zadnjem letu znašli tudi plošči dveh aktualnih imen hrvaške neodvisne glasbene scene.

Obe plošči oziroma obe skupini imata eno prekleto hibo! Preveč nazorno pokažeta, od kod črpata, kje se navdihujeta in kdo so njihovi junaki, ki jim preveč vratolomno in zvesto sledijo. Osiješki trio COG je kot mešanica Shellac, Jesus Lizard in Slint, medtem ko zagrebški kvartet Don't Mess With Texas lebdi med žvečenjem atmosfere instrumentalnega postrocka devetdesetih let. COG so že desetletni borci slavonske scene, ki nadaljujejo delo zagrebške Sexe, Married Body iz Požege in rojakov Why Stakla, vendar jim za razliko od naštetih manjka prav ta predrznost, ki je odlikovala naštete skupine. Preveč hermetično se drži noiserockovskih klavzul, od katerih ne odstopi niti za ped. S Course Over Ground so COG zapakirali in arhivirali lastno poetiko navdušenja nad natančnostjo ameriškega noise rocka poznih osemdesetih in devetdesetih let.

Don't Mess With Texas so še mlada skupina, ki pa je v treh kratkih letih delovanja prišla že do svojega drugega albuma. Na prvencu z začetka kariere je ulovila uvodni entuziastični naboj, medtem ko se na Los Dias De Junio spopada z razvijanjem idej in kreativnim iskanjem poti v svetu instrumentalnega postrocka, v katerega je preveč globoko zatavala. Kljub opazni predanosti izhoda še ni našla. Čeprav so mi COG bolj pisani na kožo kot Don't Mess With Texas, se mi zdi, da zaradi že desetletnega dela Osiječani ne bodo odstopili od svojih formul niti za ped, medtem ko me mladost Zagrebčanov navdihuje z optimizmom, da je še sposobna preseči vzore in jih spreobrniti v lastno korist dozorevanja.

BIGor