Letnik: 2007 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: BIGor

DEŽURNI KRIVCI

Strup

DK Records, 2007

Prleški Dežurni krivci so izstrelili nevarno raketo. Novi, tretji album v samozaložbi ne bi mogel imeti boljšega naslova. Kot kačji strup se zažre v slušne organe z ostrim, masivnim, težkim in izpiljenim kitarskim rockovskim šusom. Z njim je skupina naredila ponosen korak v zrelo obdobje ustvarjanja. Že zdaj lahko rečemo, da gre za prelomno ploščo, vsaj v karieri tega rockovskega kvarteta. Če ga bo znala prav tako udarno in brezkompromisno predstavljati tudi v živo, bo zmaga popolna. Album Strup nima niti trenutka slabosti − raste, se napenja, napada. Našpičeno in detajlno strukturirane skladbe dramatično brstijo in prevladujoča mračna poetika zaokroži vse v gromek izdelek, ki se vali kot zvočni zid. Apokaliptična atmosfera težkih kitar, udarnega ritma in hreščečih vokalov je podmazana z različnimi žavbami. Vehementno so spečali odmeve zgodovinskega hard rocka, metalskih okruškov, posthardcorovskega treskanja, numetalske dinamike, skoraj pozabljene postrockovske ostrine, zasanjane stonerrockovske vibre. Med domačimi skupinami pa so predvsem najbolje (doslej) dojeli dialoge kitarske repeticije iz zlate ere Queens of The Stone Age. Producent Hannes Jaeckl je vse skupaj začinil z žmohtno in mastno produkcijo, ki ne odpelje skupine k pretencioznosti. Dobro je ujel njeno iskrenost. V ohranjeno rudimentarnost so vpleteni studijski aranžmaji, ki dajo plošči dodatno vrednost, niso pa vsiljivi, na silo prilepljeni na nove skladbe.

Dežurni krivci so zrasli v zrelo in samozavestno skupino, ki se zna igrati, se pogovarjati in ustvarjati mogočne skladbe. S polovico besedil v slovenščini, med katerimi je tudi uglasbena Moč v senci Edvarda Kocbeka, in s polovico v angleščini pogumno gledajo čez mejo in sodeč po ustvarjenem gledajo dlje kot do prvega grebena. Presegli so slovensko povprečnost. O njej ne duha ne sluha! V njej je prepotrebna količina avtentičnosti, ki se ne poslužuje tehnike copy paste, da bi bila podobna tistim čez mejo, ampak da bi jim bila kos. Prepričljivo zaokrožen, dodelan, drzen in gromek izdelek domačega (alternativnega) rocka dregne pod rebra in pusti brez sape!

BIGor