PETER DIRNBEK and VOX POPULI

Vox Records, 2007

Šansoni, preoblečeni v okusno rockersko preobleko – tako bi lahko označili debitantski album brežiškega kantavtorja Petra Dirnbeka. Izšel je v 1111 izvodih pri njegovi lastni založbi. V posavskem koncu in drugod sicer znan in iskan kot ozvočevalec in studijski mojster je Dirnbek tudi ali predvsem svež in iskren avtor, ki že v prvem delu albuma zlahka pomete z večino novodobne avtorske produkcije, predvsem zato, ker je njegova glasba narejena »brezčasno« – ne zanimajo ga trendi, modeli, imidži … Že naslovnica plošče da slutiti, da gre za popolnoma samosvojo držo. Uvodna pesem Radi ljubljeni bi bli ta vtis potrdi; Dirnbek se ne gre nikakršne velepomembne legende, nikakršne slave, kot se je grejo nekateri samooklicani »velikani« slovenske avtorske glasbe, ki ne znajo pomesti najprej pred svojim pragom, ampak enostavno piše in igra – zase in za ljudi. Kakor koli osladno se že to zdi, je resno in odgovorno. Bend Vox Populi je hkrati spremljevalen in soustvarjalen, zdi se mi nekakšen slovenski E Street Band; zelo dobro igrajo in že na albumu je čutiti nekakšno medsebojno povezanost – nihče ni v ospredju bolj, kot je to potrebno.

Zato je Dirnbekova plošča zelo blagodejna za uho. Rockovski ritmi ritem sekcije se stapljajo s šansonjerskimi in kantavtorskimi glasbenimi prijemi, pesmi pa so, vsaka zase, manifesti tega, kar Dirnbek počne. »Nekak bo pač treba preživet!« poje Dirnbek. Staro izročilo potujočih pevcev se na albumu pokaže v najboljši in hkrati zelo sodobni luči. Dirnbek ne živi v preteklosti, ve pa, kaj je bilo dobrega v njej. In ve, kako duh starih časov prenesti v svet hitre potrošnje. Če bi mislili, da je Dirnbek zgolj prijazen in prizanesljiv, bi se zmotili; njegova ljubezenska tematika lahko postane tudi zelo trpka in odločna (Samo pojdi), ne pozabi pa tudi na moralne razmere današnjih časov, okrca jih zelo neposredno, ni mu vseeno, čeprav se zaveda, da bo za svojo držo bržkone plačal tudi ceno. Pred katero ne beži.

Moralna kantavtorska drža in uigranost sta dve bistveni odliki Dirnbekovega avtorstva in posledično tudi njegovega albuma. Radovedni smo, kaj bo še ustvaril. Najbolj razveseljivo je seveda, da se mu tudi za naprej ni treba nikomur in ničemur prilagajati. Kar pomeni, da lahko glasba ostane v središču njegove pozornosti. Sicer pa Dirnbek v eni od svojih pesmi opredeli svoje delo: vse in ne malo! In kako uporabna stvar so v takšnih primerih različni konteksti in večplastnost besed!

Matej Krajnc