Letnik: 2007 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

RAZLIČNI IZVAJALCI

Corridos sobre la lucha popular en Oaxaca

APPO, 2007

Ploščo, ki je pred mano, sem kupil povsem legalno, v osrednjih prostorih Zapatistične fronte narodne osvoboditve (FZLN) v mehiški prestolnici. Denar, ki se zbira s temi nakupi, gre neposredno v roke upornim mehiškim Indijancem. Podatek je pomemben, ker gre za »prepečeno« glasbo, opremljeno samo z ovitkom, ki ga lahko vidite na sliki. Nobenih drugih konkretnih podatkov o glasbenikih ali vsaj naslovov pesmi ni na njej.

Na zadnji strani je samo risba na račun dveh največjih mehiških strank – PRI in PAN, ki ju risar obtožuje delovanja proti mehiškemu ljudstvu. In seveda logotip APPO, ki je »Ljudska skupščina Indijancev iz Oaxace«. Naslov plošče vseeno pove veliko – »Pesmi ljudskega upora v Oaxaci«. V naši javnosti je tudi po zaslugi naših aktivistov že precej vedenja o uporu mehiških Indijancev pod vodstvom Subcomandanta Marcosa v tamkajšnji državi Chiapas. Zelo malo (ali skorajda nič) pa vemo o tem, da se je ta upor že razširil tudi na sosednjo državo Oaxaco, ki ji od leta 2004 vlada sprijeni in skorumpirani guverner Ulises Ruiz Ortiz, član PRI. Guvernerja so v preteklosti obtoževali ponarejanja volitev in pritiska na medije, junija leta 2006 pa je s policijskim nasiljem tudi utišal proteste učiteljev iz Oaxace. Dogodek so obsodile vse glavne humanitarne države po Mehiki, neposredno pa je vplival tudi na to, da so civilna združenja in nekatere politične organizacije ustanovile omenjeno APPO, ki ima za glavni cilj zamenjavo Ulisesa Ruiza Ortiza na vrhu vlade države Oaxaca. APPO ima v rokah tudi nekatere medije, s pomočjo katerih izvaja pritisk na guvernerja, ki pa se s pomočjo zvezne vlade še vedno trdno drži na svojem prestolu. Konflikti v državi Oaxaca so na strani Indijancev zahtevali že 27 žrtev, septembra 2007 pa je 193 delegatov skupščine APPO guvernerja razglasilo za »nezaželenega v Oaxaci«.

Plošča, o kateri tukaj teče beseda, je samo eno od številnih sredstev pritiska na spornega guvernerja. Zelo raznolika glasba na njej, ki sega od čiste folklore do rapa in hip hopa, ima prepoznavno rdečo nit: v dvajsetih skladbah praktično ni besedila, v katerem pevci ne bi Ulisesa pozivali k takojšnjemu odstopu. Ena od živahnih skladb v ritmu cumbie je celo zelo futuristična, saj v njej pojejo: »Je že padel, je že padel in v tujino nam odšel,« kar je vsaj v teh trenutkih še precej daleč od resnice, saj se guvernerjev mandat izteče šele leta 2010.

Marko Jenšterle