ZLATKO

Svet je lep

Street 13, 2007

Hvala bogu za Fužine, bi lahko rekli. Ker bi od slovenskega rapa ostalo bore malo, če ne bi sem pa tja kateremu od tamkajšnjih še neobrušenih rap draguljev uspelo predreti opno anonimnosti in zbrati dovolj denarja za produkcijo in izdajo albuma. Najnovejša zvezda fužinske »geto« scene je s pred kratkim izdanim albumom Svet je lep postal Zlatan Čordić alias preprosto Zlatko in tako poskrbel, da so zaskrbljeni obrazi slovenskih poslušalcev postali nekoliko bolj vedri. Rap produkcija v smislu izdaje samostojnih albumov je namreč v zadnjih letih tako pešala, da so poslušalci veseli vsakega novega, svežega izdelka iz slovenskih rimajočih logov. Predvidevam, da je prav zaradi (finančnih) težav pri snemanjih in izdajah albumov Zlatko hotel na album spraviti čim več materiala. Tako se je na njem znašlo kar 15 komadov (vključno z bonus pesmijo Prihajam, ki je bila skupaj s spremljajočim spotom nekakšna uvodna Zlatkova javna predstavitev), ki skupaj sicer trajajo dobro uro, a kljub temu poskrbijo, da Svet je lep zveni malce razvlečeno, mestoma dolgočasno in veliko manj pop, da bi se lahko res dobro prodajal in prišel na ušesa tudi bolj naključnim poslušalcem. Toda to je vsekakor popolnoma dobronamerna kritika. Zlatkov zvok, ki ga je ustvaril v sodelovanju s svojim dolgoletnim prijateljem Anžetom Kacafuro alias Cazzafuro, je namreč tako luciden, kakovosten in obarvan popovsko r'n'b-jevsko, da bi bilo res škoda, če njegovim rimarijam ne bi prisluhnil širši krog poslušalcev. Ženski spremljevalni vokali, nekaj gostovanj (tudi Jadranka Juras v Moja pesem in Trkaj s svojim skitom), dodelana produkcija in močne, mestoma izredno duhovite rime so pravi recept za uspeh. Tudi v svojih besedilih Zlatko živo opisuje fužinsko življenje, vključno z njegovo kriminalno noto, in svoj prostor v njem, iskreno spregovori o svojih ambicijah, težavah, (ne)spodbudah svojih bližnjih in končnih vidnih rezultatih, do katerih ga je pripeljala vera v uspeh in trdo delo. Dodajte k temu še nekaj ljubezensko ali raje seksi obarvanih rim (pesem Pazi kva mi delaš, vključno z intro in outro), pa dobite paleto tipičnih, začinjenih rap zgodbic. Če vse skupaj zveni nekoliko eminemovsko in nasploh podobno detroitskim rap začetkom, nič čudnega. Tudi slovenski mladeniči se soočajo z družinskimi krizami, življenjskimi izzivi, finančnimi ovirami in kriminalom in prav osvežujoče je, ko Zlatko o dobrih in slabih plateh življenja v ljubljanskem predmestju spregovori na glas in se pri tem zvokovno opira na svoje ameriške kolege. Moj favorit v sporočilnem smislu je gotovo komad Ulce, v katerem Zlatko odkrito spregovori o svoji generaciji mladeničev, ki se v želji za uspehom zatekajo h kriminalu. Jaz gledam čez hip hop svojo generacijo, večina njih se trese k' slišjo za novo racijo doživeto repa Zlatko v enem izmed razgaljajočih in čustvenih momentov, ki jih je na albumu kar nekaj. Prav ti ga naredijo za iskrenega, prepričljivega in zagotovo vrednega vaše pozornosti. Najlepše od vsega pa je, da Zlatkovo razpoloženje kljub vsem križem in težavam ostaja optimistično, zaradi česar tudi naslov albuma v sebi nosi nadvse osvežilno in še kako potrebno sporočilo. Svet je namreč res lep.

Marta Pirnar