WOMEX – THE WORLD MUSIC EXPO

Sevilla, od 24. do 28. 10. 2007

Rekordi še kar padajo: 2800 delegatov profesionalcev iz 90 držav, več kot 1400 pravnih oseb s področja svetovnih godb, vključno z jazzom, od tega je bilo kar 1000 koncertnih promotorjev in festivalov. Slovenski delež običajno skromen v kvantiteti in kot vedno aktivno prisoten prek Druge godbe, Cankarjevega doma in nekaterih posameznih glasbenikov. Kot je to že običaj, je bila Slovenija tudi tokrat brez enega samega novinarja med 350 akreditiranimi, od tega 150 z radijskih postaj.

Glasbeni program je bil tudi tokrat vsebinsko in geografsko raznolik z nekaterimi vrhunci, veliko povprečnega in nekaterimi flopi. A koncert, ki traja 45 minut v težkih tehničnih okoliščinah, gotovo ni edino pravo merilo za vrednotenje izvajalca, je pa dovolj kvalitetna informacija, ki interesenta vodi v nadaljnje poizvedovanje in preverjanje. Letos so nam ponudili 52 koncertov na petih odrih z izvajalci iz 42 držav. Napredek glede na prejšnje leto je gotovo večerno prizorišče v teatru Lope de Vega, medtem ko se šotorska postavitev na Plaza de España ni izkazala kot optimalna rešitev, so pa imeli organizatorji izjemno srečo z vremenom, saj smo bili deležni sredozemsko toplih in jasnih večerov, tako da je bilo možno spremljati koncerte tudi izven šotorov, kjer je bil zvok kvalitetnejši. Od nastopov, ki sem jih ujel v teatru, bi najprej izpostavil Melinga, kultno glasbeno osebnost iz Argentine, ki se na samosvoj način loteva tanga nueva z vokalom, klarinetom in saksofonom ter spremljevalnim bendom. Veliko potenciala je bilo slišati pri Sibi (bivši Mestre Ambrosio), ki je predstavil tradicionalno vaško pleh muziko s spremljajočimi vokali iz Pernambuca. Še najbolj pa so prepričali Lo Còr de la Plana iz Marseilla. Izjemne vokalne polifonije ob spremljavi tamburinov.V šotorski ponudbi so najbolj presenetili Mono Blanco iz Vera Cruza v Mehiki s svojim requinto jarochom. Preprosto, nepretenciozno, a z globino in izvrstno medigro kitar, vokalov, drugih brenkal in ropotulj. Spomnili so na najboljše izdaje odlične mehiške založbe Corazon. Najbolj udaren nastop je ponudil Seun Kuti z očetovimi in zdaj njegovimi Egypt 80. Kot smo najavili pred njegovim lanskim koncertom na Drugi godbi, se njegova kariera strmo vzpenja, spomladi pa bomo končno dočakali njegov geografski prvenec. Bajofondo Tango Club (BTC) so se tokrat za razliko od ljubljanskega koncerta predstavili v razširjeni zasedbi, ki ji daje dvakratni oskarjevec Gustavo Santaollala s kitaro in vokalom poseben ton. Vse ostalo je ostalo na vrhunski kvaliteti, ki smo jo bili deležni že pri nas. In bistveno boljše od njihovih dosedanjih studijskih posnetkov. BTC so gotovo med najboljšimi koncertnimi bendi za ples na svetu. Za razliko od BTC, Kasai All Stars iz Konga Kinšase ne čakajo na ples občinstva, ampak ga uprizorijo kar sami in to skozi spektakularen plesni ritual, kjer je glasbeni del, ki je sicer odličen, nekako preveč potisnjen v ozadje. Izjemna predstava z instant Afriko iz prve roke. Odlično se je predstavil tudi Vieux Farka Toure, ki pogumno stopa po svoji poti in ponuja puščavski blues rock mlajše generacije zahodnih Afričanov. Vieux je zamenjal odpovedan nastop Mastakija Bafe iz Konga. Omeniti je treba še nastope nekaterih novih zvezd, ki smo jih ali pa jih še bomo gostili tudi pri nas: Balkan Beat Box, Mayra Andrade (Zelenortski otoki) in Telmary (Kuba) tvorijo trojico tako imenovanih novih zvezd scene world music, po katerih povpraševanje narašča z dneva v dan.

Zaključim lahko, da je bil letošnji Womex v marsičem boljši od lanskega, predvsem v koncertnih pogojih za nastopajoče, s tem pa je bilo koncertno okolje prijetnejše tudi za delegate Womexa in domače občinstvo.

Bogdan Benigar