Igor Bašin

NOVI ROCK: ROCKOVSKI FESTIVAL V KRIŽANKAH: 1981–2000

Subkulturni azil, 2006

Na slovenskem tržišču se izdaja malo knjig o rockovski glasbi in kulturi, zato je na tiskovni konferenci ob izidu knjige Novi rock: rockovski festival v Križankah: 1981–2000 Dušan Hedl, vodja založbe Subkulturni azil, pravilno ugotavljal, da je vsak izid knjige, še posebej tovrstne praznik. S tem dejanjem se je dodal še en kamenček v sicer še vedno zelo luknjastem mozaiku izdaj publikacij o zgodovini slovenske popularne glasbe in kulture. Nekatera področja slovenske popularne glasbe ostajajo v tem oziru še vedno neustrezno in pomanjkljivo zastopana, zato pa so akterji in misleci iz poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih precej dobro poskrbeli za promoviranje, dokumentacijo in vrednotenje punka v Sloveniji. Z njim se je, kot ugotavlja tudi Igor Bašin, začel »odpirati prostor za postopen razmah neodvisnih družbenih dejavnosti in oblikovanje alternativne mreže« ter hkrati »prvo ter eno najmočnejših ter najbolj angažiranih družbenih gibanj na Slovenskem«. Hkrati pa je punk na Slovenskem predstavljal tudi družbenokulturni pojav, s katerim se je rockovska kultura na domačih tleh zares razmahnila in afirmala. Ena od mnogih pozitivnih posledic tega pojava je bilo tudi rojstvo in nadaljnje življenje festivala Novi rock, ki ga pisec v tem smislu ustrezno poimenuje kot »otroka punka«. Novi rock pa je s svojim obstojem in samostojnim življenjem nadalje bistveno vplival na potek domače bodisi rockovske, alternativne ali popularne glasbe bodisi, kot pravi Bašin: »Zgodovina festivala zajema bistvo dvajsetih let naše rockovske glasbe, glasbe osemdesetih in devetdesetih«.

Knjiga o novorockovskem slovenskem festivalu je knjižni prvenec Igorja Bašina - BIGorja, ki je danes svobodni glasbeni publicist (Radio Študent, Dnevnik, Muska, Katedra) in soavtor oddaje Drugi val na Valu 202, njegovo dosedanje delo pa med drugim zajema tako organizacijo koncertov in izdajanje ter produciranje plošč pod etiketo Garbage Productions, vodenje oddaje Garbage Rock in delo glasbenega urednika na Radiu Študent, urednika Sobotne noči na TV Slovenija ter soavtorja LP-filma Glasba je časovna umetnost – Pankrti/Dolgcajt.

Knjiga Novi rock obsega skorajda 200 strani in je razdeljena na dva dela. V prvem se avtor posveti pogojem, začetku in kontekstu nastanka Novega rocka ter njegovi zgodovini, skozi katero prikazuje številne in raznolike dejavnike, ki so vplivali na njegov razvoj, razmah in konec. Tako ga zanimajo ekonomski, družbeni, politični in ideološki dejavniki, zakulisje organizacije, programska politika, njegova publika in medijski odzivi skozi celih dvajset let njegovega obstoja, ki ga razdeli na tri časovna obdobja. Prvo obdobje zajema prvih pet let, v katerih je festival doživel svoj razcvet in popularnost, ko je bila alternativna scena dejansko najbolj angažirana in živa. Prva leta poteka še v soorganizaciji Radia Ljubljana, ki se kasneje iz različnih razlogov umakne in to vlogo prepusti ostalima dvema soorganizatorjema, Radiu Študent ter Igorju Vidmarju in organizaciji ŠKUC oziroma kasneje ŠKUC R.O.P.O.T. Konec prve petletke in v drugem obdobju Novega rocka, v drugi polovici osemdesetih let, zamenja prvega, finančno in politično ključnega soorganizatorja Radio Ljubljana mladinska politična organizacija RK ZSMS (Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije), v tem obdobju pa se festival odpira na področje celotne jugoslovanske države in se internacionalizira z vsakoletnimi tujimi gosti. Tretje obdobje festivala zajema obdobje devetdesetih, ki ga zaznamuje samostojnost Slovenije ter nove ekonomske in družbenokulturne razmere, na katere se festival počasi in slabo odziva, kar ga postopoma, skozi številne vrtince pripelje do njegovega konca leta 2000. Programsko se skozi vsa ta leta podaja skozi različne usmeritve. Prvotno v dveh večerih sooča stari in novi rock, kar že tretje leto zamenja z večeroma »krasnega novega popa« in novega rocka, nadalje v svoj program občasno sprejema metal, v drugi polovici osemdesetih predvsem hardcore in jugoslovansko sceno, leta 1992 pa se pod taktirko Marjana Ogrinca žanrsko najbolj ozko definira zgolj na rock in se nato, lahko bi rekli prepozno, šele v predzadnjih dveh letih, leta 1998 in 1999, z organizacijo vzporednega festivala Off rock odpre za druge, nerockovske alternativne žanre. Vseskozi pa se, kar je njegova največja vrlina, ki jo poudari Bašin, »ne odreče primarnemu, osnovnemu in izvornemu smotru, tj. kontinuiranemu, organiziranemu in vsebinsko osmišljenemu spodbujanju izvirne domače rockovske glasbe s poudarkom na nekonvencionalnem, glasbeno-tekstovno inovativnem in zavzetem, nekonformističnem odnosu do družbene stvarnosti«.

Skozi celoten prvi del Bašin razkriva težave in slabosti festivala Novi rock, notranje konflikte med soorganizatorji ter prednosti in pomanjkljivosti njegovih vsakokratnih edicij. Od dveh njegovih osnovnih slabosti na prvem mestu izpostavi neprilagojenost festivala novim občinstvom in novim družbenoekonomskim razmeram v devetdesetih letih, na drugem mestu pa njegovo neprofesionalizacijo in finančno in programsko neosamosvojitev, ki bi festivalu omogočili resnejšo in bolj profesionalno organizacijsko jedro ter s tem boljše pogoje za njegovo rast in nenazadnje ohranitev njegovega obstoja. To je na primer uspelu festivalu Druga godba, »polbratu« Novega rocka, ki je prvotno prav tako potekal pod okriljem Radia Študent.

V drugem delu knjige Bašin ponudi kronološki pregled vseh posameznih Novih rockov s poudarkom na faktografiji, programu, vsakokratnih posebnostih in najbolj izstopajočih anekdotah. Poleg obeh omenjenih tekstovnih delov knjiga ponuja tudi številne fotografije iz zgodovine Novega rocka ter za dodatek še vse plakate Novih rockov v barvnih reprodukcijah, z izjemo plakata iz leta 1989, ki ga baje ni bilo mogoče najti. Avtor pričujoče knjige se zavestno, v izogib mitologizacije dejstev omeji večinoma na primarne vire zelo okrnjene dokumentacije v arhivih, medijih in drugje ter na zožen izbor intervjujev z glavnimi osebami Novega rocka skozi njegovo zgodovino. Bralci smo zavoljo tega zato morebiti prikrajšani za večjo slikovitost ter za marsikatero anekdoto, avtor pa s tem po drugi strani pridobi na sami znanstvenosti in verodostojnosti tez, ki jih zagovarja. Največja vrlina napisanega pa je v kritičnem pogledu in pretresu zakulisja festivala, ki ne prizanese nobeni od vpletenih organizatorskih strani. Bašin namreč razkrije mnoge neustrezne in napačne odločitve ter dogodke in usmeritve, ki so zavirali in onemogočali razvoj festivala, pa najsi jih gre pripisati Vidmarju, odgovornim na Radiu Študent, drugim vpletenim ali zunanjim družbenopolitičnim dejavnikom.

Knjiga Novi rock ponudi zelo informativno, introspektivno in tekoče branje o pomembnem segmentu slovenske alternativne kulture in glasbe ter nenazadnje spodbudi vpletene, da katarzično obračunajo s svojo zgodovino in se tako morebiti celo revitalizirajo in oborožijo za nadaljnjo prihodnost.

David Verbuč