THE BEATLES

Love

EMI/Dallas, 2006

Ko se najdeta George Harrison in Guy Laliberté, prvi mož Cirque de Soleil, in to skozi skupno veselje do motorjev, nastane marsikaj … Združijo se Beatli in spektakel, če to dvoje seveda ni že prej marsikdaj zaživelo drug z drugim. Harrison nas je vmes zapustil, Cirque pa so šli v Las Vegas in s pomočjo Georgea Martina in njegovega sina naredili spektakel z imenom LOVE. Plošča, ki sodi zraven, prinaša 25 pesmi Beatlov, ki pa niso kakšna kompilacija ali zgolj še ena oblika razprodajanja blagovne znamke, ampak nova kreacija, kolaž zvokov, ki jih združuje eno: nepredvidljivo. Strinjam se, da večina poslušalcev plošče ne bo poslušala vsevdilj, morda niti dvakrat ne. Kot album je namenjena tistim, ki berejo med vrsticami ali še bolje – med glasbenimi odtenki, in znajo v tem uživati in najti presežek. Začetek s prekrasnim večglasjem v pesmi Because z albuma Abbey Road, ki je bil resničen studijski labodji spev Beatlov, nas popelje v svet milijonskih odtenkov, v katerem vokal poje eno pesem na glasbeno podlago druge, in iščejo se podobni toni, podobne harmonije, skupni intervali in vse tisto, kar bi študirani glasbeniki znali precej bolje opredeliti, mi pa slišimo, če hočemo in če nas zanima. Krivica bi bila seveda, če bi trojčke, ki sta jih Martina povezala v, denimo, venček Drive My Car/The Word/What You're Doing, imenovali »venčke« ali potpurije ali kako drugače v tem smislu. Martina iščeta tem pesmim nova življenja. Harrisonova The Inner Light na primer služi kot prehod v Lennonovo Come Together; pred tem smo poslušali Here Comes The Sun, Come Together pa najde tone, ki se odlično zlijejo v Dear Prudence. In ja, pomaga, če dobro poznate diskografijo Beatlov. Na ta način lahko v plošči Love uživate še na dodatnih ravneh. Ne bom rekel, da je plošča Love nekaj, kar bi svet zares potreboval, morda je ne bi zares potrebovali niti pristaši Beatlov in na določeni ravni je res tehnično igračkanje, a izdelku bi naredili krivico, če bi svoje mnenje pustili obsedeti na tem mestu. Če pa zadevo vzamemo kot nekakšno glasbeno suito, komplicirano sozlitje sedemletne snemalne kariere v koncept, nas seveda nikakor ne pusti hladne. Legitimni sta seveda obe odločitvi in morda boste, če boste ploščo poslušali večkrat, krmarili med eno in drugo, odvisno od razpoloženja in koncentracije. Kaj vse se še da narediti iz glasbe Beatlov! Po tejle vmesni stopnji »kolaža« bi bili pristaši veseli, če bi EMI/Capitol in z njo Apple dala spet v obtok Live At The Hollywood Bowl. Tudi kakšnih drugih uradnih koncertnih posnetkov bi se razveselili. V beatlovski torbi obstaja še marsikaj in reciklaž in zgodb še dolgo ne bo konec.

Matej Krajnc