Letnik: 2007 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Janez Golič

EINSTUERZENDE NEUBAUTEN

Palast Der Republik DVD

Indigo, 2006

Blixa in njegovi so se pred nekaj leti odločili za drugačen pristop k distribuciji, promociji in konec koncev ustvarjanja lastne glasbe. Stvari so po eni strani vzeli v svoje roke, po drugi pa so postali odvisni od svojih ljubiteljev, kajti ustanovili so t. i. podporni klub, člani kluba so potem preko interneta spremljali ustvarjanje skupine, dajali pripombe in imeli določene ugodnosti. Prvi so na primer prejeli grobe posnetke nastajajočega albuma Perpetuum Mobile, ki je potem uradno, v izpiljeni inačici izšel pol leta kasneje. Očitno je klub dosegel svoj polni namen, naslednji album Gründstuck so Einstuerzende Neubauten objavili le za ljubitelje!

Podobne ugodnosti imajo podporniki skupine pri njihovih koncertnih pojavitvah. S tem da tudi Einstuerzende Neubauten iščejo posebne okoliščine, prostore, ki bi v najboljšem primeru upravičili njihovo ime (rušeče se nove zgradbe). Če ni na voljo novih zgradb, bodo dovolj dobre tudi stare. Na primer, bivši vzhodnonemški parlament, pripravljen za bližnje rušenje. Obenem se je kovinsko ogrodje stavbe kar ponujalo, da ga Neubautni izrabijo po svoje.

Koncert iz novembra 2004 je dovoljšna posebnost, da si zasluži objavo na devedeju. Einstuerzende Neubauten so izkazali vso siceršnjo širino, naklonjenost zvočnim eksperimentom (Armenia, Unseasonable Weather ...), frontalno udarnost (Haus Der Luege, Alles …) in prefinjeno, harmonično bogato in domiselno strukturirano pesem (Sabrina, Dead Friends …) in dodali, kar je ponujal prostor in izbrani podporni člani kluba. Iz posebne, ozvočene »lože« je namreč občasno grmel glas stotnije podpornih članov, dobrodošel dodatek že tako huronski zborovski kompoziciji Was Ist Ist. Sredi koncerta pa so člani Neubautnov odkorakali na višjo platformo in le s kovinskimi palicami ad hoc preizkušali zven kovinske ograje, zven, ki se je prenašal na celotno ogrodje republiške palače.

Le ugibam lahko, zakaj so se Einstuerzende Neubauten odločili za tak hermetičen način delovanja, zakaj so se zavestno zaprli v krog svojih ljubiteljev oziroma v krog tistih, ki jih še želijo spremljati. Ugibam le, da so v teh 27 letih na lastni koži okusili vso sladkost in grenkobo udinjanja v primežu zahtev glasbene industrije, pa čeprav so ves čas delovali v neodvisnem okolju. Očitno so prišli do spoznanja o nespremenljivosti «sveta«, ki bi jih pravzaprav v svoji globalni uniformiranosti potreboval bolj kot kdaj koli prej. Če so v svojem času izšli iz določene scene, t. i. industrijske glasbe, je sedaj jasno, da so razvili svoj koncept in jim je približevanje okusu širšemu poslušalstvu t. i. industrijskega rocka povsem tuje. Einstuerzende Neubauten so še vedno raziskujoč organizem, zavezani so lastni logiki razvoja, ki je ni mogoče enostavno dešifrirati. »Pomodni« poslušalec bo kmalu razočarano zapustil prizorišče (ali prekinil gledanje/poslušanje devedeja).

Zasedba Einstuerzende Neubauten na pričujočem devedeju in zadnja leta nasploh morda ni najboljša. Od izvirnih Neubautnov so ostali trije (Blixa Bargeld, Andrew Chudy, Alex Hacke), ti so na koncertu tudi najbolj izpostavljeni, medtem ko je ostala trojica potisnjena v spremljevalno vlogo. Še vedno pa so sposobni prepričljivo ali vsaj z dobrim približkom predstaviti vse »stare« odlike, s tem da je koncertni repertoar večinoma sestavljen iz novejših skladb. Neubatni v bistvu rušijo predvsem zato, da na ruševinah gradijo vsakič nekaj novega.

Janez Golič