MARK KNOPFLER and EMMYLOU HARRIS

Real Live Roadrunning

Warner, 2007

Po studijskem albumu All The Roadrunning, o katerem smo nedolgo tega pisali v Muski, je letos izšla še koncertna različica. Že na začetku je treba priznati, da je presegla studijsko. Pa ne samo zato, ker dobimo zraven na DVD-ju še posnetek enega od nastopov, ampak zato, ker je enostavno boljša – tisto, česar Knopfler in Harrisova nista zmogla v studiu, sta zmogla na odru, tj. narediti užitno tudi tako mašilo, kot je This Is Us, sicer prva mala plošča s studijske različice, ki bi jo sicer zlahka pogrešali tu in tam. Na Real Live Roadrunning je občutek enostavno boljši. Sprostijo se vse tiste vibracije, ki so v studiu umanjkale, in končno lahko slišimo, kako zares zvenita Mark Knopfler in Emmylou Harris skupaj. Vsak od njiju ima seveda svoj solistični del. Harrisova se je, denimo, polotila dveh svojih najboljših avtorskih pesmi, Boulder To Birmingham, ki sicer ni več tako himničen kot leta 1975, kar je po drugi strani razumljivo, je pa še vedno boleč, in pa Red Dirt Girl, ki je naslavljala njen prvi zares avtorski album iz leta 2000. Spominjam se, da smo imeli takrat mešane občutke, vendar plošča Red Dirt Girl z vsakim novim poslušanjem pridobi na … hm, ja, na nesmrtnosti. Preprosto fantastična je. Izvedba na Real Live Roadrunning pa precej bolj krhka kot na izvornem albumu, tudi zato, ker glas Emmylou Harris nima več moči in razpona iz starih časov, ima pa nekaj več patine. Kar koli že to pomeni.

Mark Knopfler se je v svojem solističnem delu (ja, treba je omeniti, da noben »solistični« del ni čisto zares tak, saj sta večino časa oba prisotna, gre bolj za posamičen repertoar) sprehodil po svojih »po-direstraitsovskih« ploščah (Done With Bonaparte, Speedway At Nazareth) in po repertoarju Straitsov (Romeo And Juliet, So Far Away), na koncu pa z Emmylou zapojeta Why Worry, ki jo je skozi leta posnelo precej izvajalcev, med drugimi brata Everly. Njima je bila še posebej pisana na kožo, tudi Chet Atkins je iz nje naredil nov presežek, izvedba v duetu Knopfler-Harris pa zadobi nekakšen pretresljiv ton, deloma kot potrditev prijateljstva, ki ju je družilo že od osemdesetih let, deloma kot zavedanje kilometrine in izkušenj, tako življenjskih kot glasbenih. In oba imata na teh področjih precej pokazati. Vmes je seveda gradivo s plošče All The Roadrunning. Koncert se začne z izvedbo pesmi Right Now, tu je že omenjena This Is Us, razigrana različica Red Staggerwing in še tankočutna izvedba balade If This Is Goodbye, ki je eden najlepših trenutkov albuma. Če govorimo o dodanem DVD-ju, je na njem še izvedba Belle Star, ki je sicer tudi ena izmed pogrešljivih, pa še nekaj Knopflerjevih bluesovskih izletov, denimo Song For Sonny Liston, Harrisova pa na veliko veselje spodaj podpisanega izvede tudi Kennerlyjevo Born To Run s plošče Cimarron (1981), na kateri je sicer temeljito obdelala bluegrass, Townesa Van Zandta in Springsteena. DVD lahko seveda dobite tudi posebej, se vam pa, če že kupujete, splača vzeti oboje skupaj v istem paketu. DVD ponuja malce več, in če želite docela uživati v plošči, ga enostavno morate imeti.

Matej Krajnc