Letnik: 2007 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

SAKIS PAPADIMITRIOU

Nosferatu a Monopoli

Anakrousis, 2006

S tem albumom v resnici predstavljamo neokrnjen zvočni zapis neposredne glasbene spremljave k nememu filmu Nosferatu, kot so jo 9. septembra 2004 ob projekciji njegove integralne verzije na konzervatoriju Nina Rote v Monopoliju, v Apuliji, na jugu Italije, uprizorili pianist, skladatelj, improvizator, pesnik in publicist Sakis Papadimitriou, pevka, improvizatorka in skladateljica Georgia Sylleou ter ansambel, ki so ga sestavljali izbrani študenti omenjene glasbene šole, ki so pred tem sodelovali v večdnevni delavnici za pripravo na izvedbo tega projekta; in še kakšen gost povrhu.

Na to, kako že vse od začetkov njegove glasbene kariere spremljamo ustvarjalne napore Sakisa Papadimitriouja in predstavljamo njegove plošče, in na to, da je že kar nekajkrat uspešno koncertiral tudi v Ljubljani, vas spomnimo ob vsakem ponovnem srečanju z njim, zato te zgodbe tokrat ne bomo ponavljali. Na vsebino tega albuma pa smo čakali že kar nekaj časa, čeprav smo o samem projektu že kar dolgo veliko vedeli. Seveda, saj je nastajal praktično vsa leta novega tisočletja ter se tako ali drugače dodelan in izveden pojavljal v svojih koncertnih različicah, da bi lani končno postal trajno zabeležen tudi v nosilec zvoka v svoji do sedaj najbolj celoviti verziji. Eno krajšo in v izvedbi tria je namreč leta 2002 že izdala založba Leo Records.

»Nosferatu a Monopoli« je dvojni album, ki vsebuje povsem avtorsko glasbo, nastalo »in situ« ob spremljavi integralne verzije znanega nemega filma nemškega ekspresionista F. W. Murnaua Nosferatu. Jasno je, da je bilo narejenih že ogromno glasbenih spremljav tega filma. Sakisova zadnja se od njih loči v vsaj treh stvareh: po okoliščinah in načinu, s katerim je nastala in bila posneta, po številnih sodelavcih, ki so jo zagotovili, ter seveda po svojskih, za njegovo avtorsko delo značilnih glasbenih kvalitetah.

Po meni znanih podatkih je Nosferatu a Monopoli že četrti skupni posneti projekt na temo filmske glasbe »in situ« nam sicer dobro poznanega grškega glasbenega para. In kar takoj si upam reči, da me pianist Sakis Papadimitriou in pevka Georgia Sylleou tudi tokrat nista razočarala. Že vsaj iz obdobja pred njunim albumom »Song of Lulu« je vedno bolj očitno, da se je pianistov nekdanji radikalen, improviziran pristop k ustvarjanju zvočnega gradiva ob druženju s pevko polagoma prevesil v mnogo bolj organiziranega, konceptualno sofisticiranega, povnanjujočega se skozi projekte, ki imajo svoja izhodišča v drugih umetniških praksah: v nemem filmu, gledališču, literaturi oziroma poeziji. Zanimanje za to se je pričelo že nekje leta 1989 in se je dokončno utrdilo na vsegrški turneji 1993, ko sta »in situ« in v glavnem v dvoje spremljala projekcije Pabstovega filma Pandorina skrinjica (1929). Leta 1996 sta to glasbo tudi objavila na albumu »The Song Lulu«. Kot delni odklon od tega početja je sledil album priredb ljudskih pesmi z različnih koncev Evrope in njene okolice Open Routs (1998), kjer je bila v ospredju Georgia, da bi se potem konec minulega tisočletja vrnila k projektu »Sound(s) in Pictures« z »brechtovskim« Ballad of the Pirates (2000). Potem sta se pričela ukvarjati z Nosferatujem, ki sta ga prvič izdala aprila 2002 za Leo Records s triom. Ob tem seveda nismo pozabili na epizodo, ki še ni materializirana na nosilcu zvoka: na spremljavo filma Ericha von Stroheima Nore ženske, s katero sta med drugim 10. junija 1997 nastopila v programu Kino-ušesa v Kinoteki v okviru spremljevalnega programa Druge godbe in Evropskega meseca kulture v Ljubljani.

Tokrat pa se ukvarjamo z rezultati tridnevne študentske delavnice. Pri njej sta imela trojno srečo. Na voljo jima je bila integralna, torej tudi daljša verzija filma kot ob prejšnjih priložnostih. V delavnici se je zbralo za cel ansambel zelo motiviranih študentov, katerih jedro, ki sta se mu pridružila še njihov mentor, klaviaturist in elektroničar Gianni Lenoci ter znani italijanski performer Mario Volpe (zvočni objekti, elektronika, bambusove flavte), je potem izjemno suvereno in sodobno izpeljalo samo spremljavo filma »in situ«, tj. neposredno ob filmu brez vnaprejšnje partiture. Posnetek je bil tako prepričljiv, da se je lani na novo ustanovljena grška založba Anakrousis takoj odločila, da z njim začne svoj katalog. Glasbeno je rezultat opisanega Sakisu lastne, za njegovo avtorsko delo značilne glasbene kvalitete. Izvedba je izjemno prepričljiva, v celoti uglašena z notranjim vzdušjem, ki preveva sam film, podprta je z briljantno pianistično igro ter nošena z impresivno vokalno interpetacijo, ki večkrat prestopi v naravnost pretresljive registre. Lična knjižica, ki spremlja album, vsebuje vse, kar umešča ta projekt in dopolnjuje predstavo o njem. Zares vzoren diskofilski izdelek!

Zoran Pistotnik