Letnik: 2007 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Viktor Škedelj - Viki

Anže Palka

Muzikaličen mož

Leta 1980 rojeni kitarist Anže Palka se je z glasbo začel resneje ukvarjati nekako pri trinajstih letih, ko ga je pritegnila kitara in je prepričal starše, da so ga vpisali na glasbeno šolo. In tako je danes akademski glasbenik, flamenko kitarist in kantavtor.

V času svojega šolanja je prejel več prvih nagrad na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije - TEMSIG (kot solist in kot član kitarskega dua z Evo Jelenc), Škrjančevo nagrado za izjemne uspehe na srednji glasbeni šoli, kasneje na akademiji pa še Prešernovo nagrado. V času študija klasične kitare in kompozicije se je Anže spoznal s še eno svojo veliko ljubeznijo – flamenkom! Tako je tudi napisal skladbo Fantasia Flamenca, sprva za kitaro, simfonični orkester in zbor, kasneje pa prirejeno za kitaro in pihalni orkester ter kitaro in klavir. Z izvedbo tega dela je Anže tudi zaključil podiplomski študij na Akademiji za glasbo. Kompozicija je pritegnila kar nekaj pozornosti in s pihalnim orkestrom jo je izvedel še v avstrijskem Schladmingu (na največjem evropskem mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov in ansamblov MID Europe), v Gorici preko (nekdanje) meje in na različnih prizoriščih po Sloveniji. No, poleg tega je Palka tudi kantavtor. Na KANTfestu 2006 je pobral nagrado, že leto prej pa je s svojo spremljevalno skupino Presneti vohuni pri založbi Nika izdal ploščo Daj denar. O njegovem glasbenem udejstvovanju sva se pogovarjala preko elektronske pošte.

Kdaj si se odločil, da se boš popolnoma posvetil glasbi in živel od nje?

Pravijo, da za dojemanje glasbe uporabljamo isti del možganov kot za matematiko, matematika pa me je skoraj vedno dolgočasila. In nikoli še nisem slišal toliko matematikov, ki bi navduševali svet, kot sem imel priložnost slišati glasbenikov. O tem, ali bom od glasbe živel, pa pri svojih trinajstih nisem razmišljal. Prišel sem domov, povedal očetu, da sem bil na sprejemnem izpitu v glasbeni šoli in da bom igral kitaro.

Glede na to, da se pečaš s klasiko oz. t. i. resno glasbo, flamenkom, latinskoameriško glasbo, kantavtorstvom in verjetno še čem, me zanima, kako gledaš na glasbo na splošno, kakšne razlike in kakšne podobnosti opaziš med različnimi žanri?

Zelo rad igram in ustvarjam, toliko manj rad pa teoretiziram in s tem posplošujem. Žanri, razlike, podobnosti, ta in ona zvrst … to je področje bolj za teoretike, ne toliko za ustvarjalce. Če sem kdaj sedel v dvorani in analiziral skladbo, da bi jo razumsko razčlenil, glasbe, ki se je takrat dejansko dogajala, sploh nisem slišal. Dobre glasbe je na srečo obilo, zato bi bila res velika škoda, da je ne bi uspeli slišati in doživeti.

Kako in kdaj se je rodila tvoja ljubezen do flamenka in katera smer flamenka ti je najbližja?

Zanima me glasba in to, kako se da jadrati med različnimi svetovi. Za flamenko pa velja že zgodovinsko dejstvo, da je to zvrst, ki dopušča vstop in vpliv različnih kultur in njenih vsebin. Torej je zelo dobra osnova za nadaljnje ustvarjanje. In že zato, ker ga sestavljajo petje, ples in seveda značilna kitara, bi me moral zanimati.

Naslov tvoje kantavtorske plošče je Daj denar. Torej bi te povprašal o tvojem mnenju o časih, v katerih živimo, kaj meniš o totaliteti kapitalizma in kako se kot umetnik (na trgu) znajdeš v tem svetu?

Denar je ena super stvar: več ko ga imaš, več lahko počneš stvari, ki so ti všeč, kar pa je, vsi vemo, najpomembnejše. Vedno pa so bili in bojo ljudje z več željami in idejami ter ljudje, ki imajo vseh teh potreb manj. Kar je čisto v redu! Če imaš več želja in idej, imaš v tem času, v katerem sedaj živimo, tudi več možnosti in to je dobro. Na trgu sem pa sicer zelo spreten in znam kupiti pomaranče, ki sicer stanejo evro in pol samo za evro, česar ne zna vsak. Treba je biti iznajdljiv!

Kateri so tvoji glasbeni vzori; v pesmi Kurtizana Nazarenska je recimo navezovanje na Mana Chaa nespregledljivo. Kaj pa drugače?

Hvala za tak lep kompliment z Manu Chaom. Nisem niti vedel, da imava kaj podobnosti. Manu Chao je nedvomno zelo dober in izviren glasbenik in ga neizmerno cenim. Genialen je ravno v tem, kako se preproste stvari izpelje vrhunsko! Od slovenskih umetnikov pa mi je pri srcu in tudi za vzor v vsej svoji globini Frane Milčinski - Ježek. Zanimivo je, da mi še nihče ni rekel, da sva si podobna!?

In glede na to, da je pri kantavtorstvu beseda vsaj enakovredni partner glasbi, če ne celo prevladujoči, kako je s poetiko besedil – osebno se mi zdi, da bi se dalo potegniti kar nekaj paralel z ustvarjanjem Adija Smolarja (specifičen humor, teme o različnih banalnih situacijah ipd.). Torej, kateri slovenski oz. svetovni umetniki besede so ti pri srcu, kateri navdih in kateri vzor?

Z Adijem je veliko paralel, saj naju obdaja isti svet, kjer se dogajajo iste stvari in kaj lahko sploh še rečeš. Zame je navdih lep dan in sprehod po gozdu z mojo damo in najinim kužkom.

Naslov ene izmed tvojih pesmi je Gospod McVoy.Glede na to, da je tvoja ciljna publika slovenska – zakaj ne Gospod Košir, Novak ali kaj podobnega? V čem je čar angleščine v tem primeru?

Mislim, da se Novake in Koširje že tako ali tako dosti omenja in zato gotovo ni nobenega problema in zamere, če jih nisem v kontekstu te pesmi posebej omenil. Morda ne bi bilo slabo, če bi jo naslovil kar mednarodno »Castrat«. Pa še rimalo bi se fino: »Castrat je bolj praznih gat«. Pesem seveda govori zgolj simbolično. Da ne bi kdo tega vzel preveč osebno.

V zaključku pesmi Te bom v ironičnem kontekstu prepevaš mantro »Hare Krišna«. Moram te torej vprašati, kakšen je tvoj odnos to te verske skupnosti in do transcendence nasploh?

Sprejemam vsako veroizpoved in ljudi, ki imajo z njo odnos, saj ima vsak človek različno vzgojo, občutenja, hrepenenja, želje … Zame je najboljša »mantra«, s katero se nikdar ne moreš zmotiti in vedno deluje, preprosta beseda »hvala«. Do sedaj še nisem slišal za boljšo.

Kje nastopaš?

V mislih, v Carnegie Hallu ipd. Nazadnje sem bil tudi na turneji po celi Japonski. Stremim k temu, da z delom uresničujem svoje sanje in bom poskušal s svojim orkestrom Anže Palka and New Flamenco Orchestra v prihodnosti uresničiti tudi vse to in seveda še kaj. Trenutno pa pripravljamo turnejo po Sloveniji, v sodelovanju z Imagom, ki bo potekal od julija do avgusta v tem poletju. Potem malo pavze in jeseni naprej.

Kake odzive dobivaš kot flamenko kitarist, kot skladatelj in kot kantavtor?

Veseli me, da glasba, v kateri uživam jaz, razveseljuje tudi druge ljudi. Upam, da jih vsaj toliko kot mene. Mislim, da me imajo ljudje radi in da imajo radi tudi glasbo, ki jo ustvarjam s pomočjo ostalih odličnih glasbenikov, ki sodelujejo z mano.

Kakšni so tvoji prihodnji cilji in želje na področju glasbenega ustvarjanja? Nova plošča? Večji odri? Videospoti? In koliko stika z glasbeno industrijo si sploh želiš?

Industrijska doba je že davno mimo. Je informacijska doba, kjer prava informacija pomeni prednost. Še vedno pa živimo v džungli in treba se je znajti …

Viktor Škedelj - Viki