Letnik: 2007 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Viktor Škedelj - Viki

URŠULA RAMOVEŠ

Sugar Free Baby

Sanje, 2006

Ker zadnje čase prav pozorno spremljam in oprezam za različnimi domačimi glasbenimi izdajami in me k temu spodbuja oziroma mi to omogoča tudi moja zaposlitev, mi prihaja v roke vedno več zanimivih in intrigantnih domačih glasbenih izdelkov, kar me seveda izjemno veseli. Stvar, ki potem človeka nekoliko pobije, je dejstvo, da ta »slastna roba« težko najde pot do poslušalstva. Pa ne, da si ljudstvo (oziroma bolj resničnemu stanju ustrezneje rečeno: del njega) ne bi želelo slišati kaj drugega kot duhamorni radijski mainstream. Problem je v tem, ker je do tovrstne glasbe prav težko priti oziroma zanjo slišati. Radijski uredniki je seveda ne vrte s preprosto obrazložitvijo, da si je poslušalstvo pač ne želi. Kar je seveda res, ker je ne pozna. Naj navedem primer. Pred desetimi leti sta Juhej in Vuhmepiš izdala fenomenalen album Spohane viže, ki je še do danes prav nesramno spregledana. Tudi sam nisem dolgo poznal tega veledela, ko pa mi ga je prijatelj posodil v posluh, me je popolnoma prevzel. Sam sem ploščo nato »posodil« naprej nekaj prijateljem in odziv je bil zopet navdušujoč. Zdaj je plošča med določenim krogom znancev prav kultna. A kupiti se je nikjer ne da. Po radiu je ne vrte. Ah, ja ...

Tako sem si že dolgo časa želel slišati tudi v samozaložbi izdani prvenec Uršule Ramoveš, ki ga kljub njenemu vedno večjemu glasbenemu renomeju ni bilo moč dobiti nikjer. Celo v knjižnicah ne. Zato res toplo pozdravljam odločitev založbe Sanje o ponovni izdaji z vso potrebno pripadajočo infrastrukturo (nova privlačna oblikovalska rešitev s spremljevalnim esejem in natisnjenimi teksti, reklamo, distribucijo itd.). Kar se samih pesmi tiče, se mi zdi, da plošča lepo odraža začetek Uršulinega poglabljanja v interpretacijo moževe poezije. Na njej tako najdemo vse: od zgolj vokalnih pesmi do nekakšnih samospevov, kjer Uršulo na klavirju spremlja Joži Šalej, pa vse do kabaretsko-jazzovskih poskočnic, kjer se omenjenima pridružita še basist Benjamin Pirnat in klarinetist Matjaž Emeršič. Nekatere uglasbitve (npr. Mlada sesuta kmetica, z imitacijo parketa na koži, v nedeljo popoldne sedi pred hišo, Sugar Free Baby, Predvečjerna) tako že zaživijo polno življenje in poslušalca odnesejo v tisti »čudežni svet« … No, pri nekaterih drugih pa se še zalomi. Vsaj meni se je zdel tekst ponekod kar nekoliko posiljen z glasbo. Tak najbolj v uho bijoč primer se mi zdi pesem Kok se j ženu Platišu Mirko. Vmes med skrajnostima pa je možno prisluhniti celi vrsti zelo simpatičnih glasbenih rešitev.

Kljub malenkostnim interpretacijskim kiksom gre za dobro ploščo, za katero menim, da bo nadvse razveselila že prepričane odjemalce Uršuline glasbe. Tistim pa, ki bi se radi z glasbenico in/ali pesnikom seznanili prvič, pa klub vsemu priporočam katero od njenih prejšnjih-kasnejših izdaj, npr. Staroselski ciklus ali Na sunčn dan sm se z beciklam pelu. Uršula je namreč z vsako ploščo boljša in prepričljivejša interpretka Janezovih besedil in zato se že močno veselim novega izdelka iz umetniške delavnice zakoncev Ramoveš (ki bi ga morda kdaj celo zavrteli po radiu).

Viktor Škedelj - Viki