RAZLIČNI IZVAJALCI

Al' že spiš ali Kako uspavamo v Sloveniji

Kulturno društvo Folk Slovenija, 2006

Tretja izdaja KD Folk Slovenija se precej razlikuje od prejšnjih dveh. Le-ti sta namreč prinesli izbor poustvarjalcev ljudske godbe, združenih v okviru omenjenega društva. Šlo je torej za profesionalce revitalizacije folka tipa Ljoba Jenče, Tolovaj Mataj, Kurja koža, Katice, Marko banda, La Zonta in podobne izvajalce. Tretja plošča v seriji izdaj društva pa prinaša prave terenske posnetke naturščkov v sedanjosti. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani so se leta 2005 odločili znanstveno raziskati načine uspavanja v Sloveniji in vlogo uspavank v življenju ljudi. Te namreč spadajo med najbolj elementarne in univerzalne glasbene komunikacijske oblike, ki pa se jim je do sedaj namenjalo vse premalo strokovne in splošne javne pozornosti. Mentorica projekta Katarina Juvančič je študente poslala na teren, da opravijo klasično etnografsko raziskavo. Svoja teoretska razmišljanja nad zbranim gradivom so sodelujoči že objavili spomladi leta 2006 v tematski številki Šegavca, časopisa študentov etnologije in kulturne antropologije. A da ne bi ostalo vse le zgolj pri teoretiziranju in besedah na papirju, se je voditeljica projekta odločila, da ob sodelovanju in pomoči KD Folk Slovenija nekatere zanimivejše terenske posnetke objavijo tudi v obliki zgoščenke. Tako je na plošči moč prisluhniti kar 31 prijetnim uspavankam ter nekaj zanimivim pogovorom med terenskimi raziskovalci in informatorji. Pohvaliti velja odločitev »avtorice« plošče, da se je odločila nanjo uvrstiti tudi uspavanke, ki niso odpete v slovenščini. Tako lahko slišimo nekaj prijetnih melodij tudi v ruščini (Noč prišla na mjehkih hlapkah), albanščini (Nina nana po t'përkundi, Nina nana mori bij-e), bosanščini (Spavaj sine, san te prevario, Spavi spavi, ko jagnje u travi), makedonščini (Vo šumička zajače) in celo malgaško ljudsko uspavanko (Rovorom Bazaha). Da, Slovenija je večkulturna dežela in podnaslov izdaje je vsekakor nedvoumen: Kako uspavamo v Sloveniji (in ne, kako uspavamo Slovenci). V tem kontekstu bi sicer pričakovali kakšen napev vsaj še v italijanščini, madžarščini in romščini. No, občutek imam, da se je ustvarjalcem te zgoščenke multikulturna pestrost zgodila bolj sama od sebe kot pa namensko – na kakršne informatorje so pač naleteli. Kakor koli, s svojim neizključujočim izborom zgoščenka hote ali nehote spodbuja občutek medkulturne povezanosti v tem še vse prevečkrat ksenofobičnem prostoru, hkrati pa presega v širši javnosti še zelo prisotno predstavo o etnologiji kot nekakšni narodnobuditeljski vedi (in s tem relikt 19. stoletja).

Pri izdelku velja pohvaliti tudi samo zvočno sliko, za kar je najbolj zaslužen Dejan Lapanja iz škofjeloškega studia Resnevem, ki je surove terenske posnetke različnih kakovosti zvočno obdelal. Rezultat je intimna in nežna glasba. Vsekakor gre za izdajo, ki zasluži vse pohvale in bo zanimiva tako za (manj in bolj zahtevne) odrasle poslušalce, kot tudi za otroke. Občutek imam celo, da je s svojo zmožnostjo »zbujanja nežnih čustev« še najbolj primerna, da jo poslušajo starši in naraščaj skupaj – za lepe spomine ... Bravo!

Viktor Škedelj-Viki