Letnik: 2007 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Marina Žlender

ORKESTER TEATRA LA FENICE

Teatro La Fenice, Benetke, 7. 4. 2007

Obnovljeni prostori teatra in glasbene hiše La Fenice v Benetkah so pravo veselje za vsakega ljubitelja glasbe. Po nesrečnem požaru, ki je popolnoma uničil staro zgradbo, je bila le-ta do popolnosti obnovljena po izvirniku in poleg estetskega užitka predstavlja tudi izvrstno koncertno okolje. Primerno času je bil na sporedu velikonočni program v kombinaciji dveh mojstrov klasične in moderne glasbe. Rdeča nit programa je bila torej velikonočna tematika, ki je določala celoten program. Prvi del je v celoti zasedla glasba Olivierja Messiaena, ki je v izvedbi Orkestra Teatra La Fenice izzvenela nekoliko rigidno in s tem ostala v mejah klasične izvedbe. Glasbeniki so si dovolili nekaj liričnosti in ekstaze le v osrednjem delu, pri obeh Alelujah, ko smo skozi prosojnost zvočne teksture lahko prepoznali tipični Messiaenov zven, ki je bil v preostalem delu bolj ali manj potisnjen v ozadje oziroma zadušen z racionalim muziciranjem. Orkester bi se lahko brez težav bolj sprostil, saj je tehnično vrhunski in mu prav zato ne bi bilo treba Messiaenove glasbe držati tako strogo »na vajetih«, iz istega razloga bi ji moral dati pravi polet, v katerem bi se izkristalizirala čistost njegove liričnosti, s tem pa bi ji dal pravo mehkobo in veljavo. Zato pa se je orkester toliko lažje vživel v interpretacijo Haydnove glasbe, ki kljub velikonočni vsebini – delo na temo Kristusovega pasijona je opremljeno s tekstom iz evangelijev, ki ga je recitiral Stéphano Dado – vseskozi ostaja v klasičnih okvirih. Glasbena ilustracija je bila tako prepričljivo svečana in se je izpela v tempestoznem potresu, ki je dramatično zaključil ciklus sonat. Koncert je vsekakor upravičil sloves beneške glasbene hiše in njenega orkestra, glasba pa je bila izvedena kraju in času primerno ter je v čudovitem vzdušju prenovljenega Teatra izzvenela virtuozno in po pričakovanjih.

Marina Žlender