GIPSY.CZ

Romano Hip Hop

Indies Scope Records, 2006

Res je, da je, sicer bolj po drobcih in ne ravno sistematično, češka glasbena ponudba v teh krajih prisotna že od nekdaj. Najprej je bila seveda jazzovska, potem povezana z rockom v opoziciji in podobnimi podzemno angažiranimi produkti, ki so imeli v tamkajšnjem socialističnem obdobju posebno vlogo in pomen, kar je bilo še posebej zanimivo tudi tukaj. Pozneje se je češko glasbeno dogajanje povsem solidno vključilo tudi v planetarni trend obujanja, ohranjanja in posodabljanja lokalnih izročil, čeprav prisotnost tovrstnih tamkajšnjih izvajalcev na mednarodnem prizorišču t. i. »svetovnih godb« ni bila zelo opazna, če jih primerjamo s tistimi iz drugih srednje- in vzhodnoevropskih področij; da o Balkanu sploh ne govorim. To, kar se je v zadnjem letu zgodilo s pojavom zdaj že mednarodnih razsežnosti, ki sliši na ime Gipsy.cz, pa je čisto nekaj drugega in je z vidika dosedanjega poznavanja aktualne češke glasbene produkcije pravo presenečenje. Ob tem je tudi zares odmevna osvežitev v kontekstu ponudbe romskih glasbenih praks. Romski hip hop seveda že nekaj let ni več nov pojav in zaslediti ga je mogoče praktično v vseh močnejših romskih skupnosti po Evropi. Vsekakor pa lahko ta trenutek prepričano trdimo: praškim Romom je z Gipsy.cz v tem kontekstu dokončno uspelo. Leta 2003 je, kot pravijo viri, ta pojav »eksplodiral«, letos pa že nastopajo na najvidnejših evropskih festivalih – ne samo »svetovnih«, ampak tudi vseh drugih popularnih godb. Prvenec Romano Hip Hop je s svojo prepričljivostjo osvojil mnoge. Gipsy je ime praškega romskega raperja Radoslava Bange. Banga ima za sabo zanimivo življenjsko zgodbo, ki se danes nazorno sliši tudi v glasbi Gipsy.cz. Rodil se je v Pragi in je od svojega 13 leta živel kot ulični otrok, se preživljal sam, kakor je vedel in znal, ter se medtem srečal z ameriškim hip hopom in rapom. Svojo glasbeno kariero je pričel v lokalni skupini, potem je razvil lasten glasbeni izraz, »romano hip hop«, v katerem je premešal hiphopovski pristop, romske ritme, rapanje v romščini in stampedo, ki ga proizvajajo balkanskoromski »trubaški« orkestri. Tej mešanici je dodal še opazne lokalne, praške začimbe, sestavljene iz ostalin slovanske, judovske in germanske kulture. Tako v svojih pesmih poleg romščine uporablja tudi češčino in nemščino, pa še kakšna posebna angleščina se prikrade vmes. Na začetku je veliko nastopal samostojno in kot gost različnih stalnih skupin. Ob lastnem skupinskem projektu Gipsy.cz to počne še danes. K sodelovanju je povabil najboljše češkoromske glasbenike, hip hopu dodal zvok violine, harmonike, akustičnih kitar, kontrabasa in cimbal ter s tem ustvaril novo, sočno, sodobno zvenečo mešanico še vedno romske godbe. Češki glasbeni kritiki pravijo, da so bile s projektom Gipsy.cz na tamkajšnjem glasbenem prizorišču dokončno porušene do tedaj obstoječe meje med češko ljudsko in romsko godbo, hip hopom, jazzom in popom. Kot Gipsy.cz so se z njim ustalili vrhunski češkoromski »primaš«, violinski mojster Vojta Lavička, ki je prej igral v mnogih pomembnih čeških skupinah, npr. v Alom in Deep Sweden, ter mlada brata Peter in Jan Surmaj. Prvi igra kitaro in harmoniko, drugi pa različice basa. Lani poleti jim je na pomoč pri snemanju priskočil še poseben gost, pevec in kitarist Vladimir »Žabak« Demeter in konec lanskega leta je izšel prvenec. Na njem je 15 kratkih, jedrnatih, v glavnem udarnih pesmi, čeprav se vmes najde tudi kakšna bolj otožna romska »kvazibaladica«. Avtorstvo so si vsaj po glasbeni plati kar enakopravno delili, še posebej Gipsy in Vojta, vsa besedila, razen enega, pa so seveda izdelek Gipsyja. Z Vojto sta album tudi sama producirala. Rezultat je briljanten in ponuja 50 minut domiselne, samosvoje, zabavne in grenko-sladke, plesno »nakladaške« godbe, ki se je ne naveličaš poslušati. Zato ne čudi, zakaj jih prav zdaj, pol leta po izidu albuma, najdemo na odrih najprestižnejših evropskih festivalov, med drugimi jih lahko 8. avgusta ujamete na festivalu Sziget v Budimpešti.

Na videz majhno, a impozantno delo!

Zoran Pistotnik