LIVE 8 AT EDEN

Africa Calling

Realworld Records, 2006

V soboto, 2. julija 2005, se je naokoli po svetu skoraj sočasno dogodilo deset koncertov, ki so bili del projekta s skupnim naslovom Live 8. Z njimi so podprli širšo humanitarno kampanjo »Pošljimo revščino v zgodovino«. Eden izmed teh koncertov je bil Africa Calling. Izpeljali so ga na zanimivem prizorišču − The Eden Project. Ta leži blizu kraja St. Austell na rtu Cornwall in je v resnici mnogo več in še marsikaj drugega kot samo glasbeno prizorišče. Njegova delovna področja so proučevanje rastlinstva, pridelovanja hrane in podobno, s preživetjem človeštva in ohranjanjem okolja povezane teme; je raziskovalni center, za katerim stoji istoimenska fundacija, je laboratorij in hkrati kompleks rastlinjakov in še kaj. Skratka, je prostor znanstvene, a tudi kulturne izmenjave, saj se na tamkajšnjem odru redno dogajajo vrhunski koncerti in ga tako npr. nekateri glasbeni novinarji razglašajo za sploh najlepše prizorišče rockovskih in sorodnih dogodkov v Angliji. V okviru njegovega programa Eden Sessions so nastopili številni izvajalci, za katerimi stoji WOMAD, pa tudi mnogi drugi, npr. Brian Wilson, Pulp, Moby in podobni. Zato ne čudi, da so za izvedbo koncerta Africa Calling z WOMAD-om, ki je stal za njegovo izvedbo in organizacijo, zelo hitro našli skupni jezik. The Eden je namreč pred tem že gostil nekatere dogodke, predvsem mednarodna strokovna srečanja, ki so bila del kampanje »Pošljimo revščino v zgodovino«. Pravzaprav sta bila »glavna« pri organizaciji tega koncerta Peter Gabriel in Youssou N'Dour, ki sta nanj povabila 25 v glavnem afriških izvajalcev. Med njimi so bili zelo znani, pa tudi nekateri, ki smo jih s pomočjo posnetkov s tega dogodka tokrat zvočno šele spoznavali. Album, ki je izšel lani in se prav tako prodaja v okviru prej omenjenega humanitarnega projekta, seveda ni mogel zaobjeti vsega dogajanja tistega sobotnega popoldneva in noči. Iz vsega obilja gradiva so pri Realworld Records zanj izbrali in obdelali za objavo 18 skladb, posnetih med nastopom 17 izvajalcev oziroma skupin. Kajti Youssou N'Dour je imel s svojimi Le Super Etoile de Dakar ta privilegij, da začenja in zaključuje tale dokument s skladbama Set in – nadvse primerno – New Africa. Med nastopajočimi so bili tudi takšni, ki ste jih sicer lahko v živo že poslušali na drugogodbenih koncertih; med povabljenimi izvajalci se je pojavila tudi Mariza, ki je bila med njimi edina ne povsem afriška izvajalka (rojena je v Mozambiku). Sicer so koncertne posneteke prispevali še: zdaj že dolgo zahodnoafriško-evropska zvezdnica, po poreklu Beninčanka, Angelique Kidjo, Akim el Sikameya, ki združuje alžirsko in andaluzijsko glasbeno izročilo, Thomas Mapfumo in njegovi The Black Unlimited, Tinariwen ter Daara J, Ugandec Geoffrey Oryema, Somalka Maryam Mursal, že malo pozabljeni Kongovec Kanda Bongo Man, Sudanec Emmanuel Jal, Kamerunka Coco Mbassi, Zimbabvejec Chartwell Dutiro in Kenijec Ayub Ogada; ter manj poznane skupine Shikisha, Modou Diouf and O Fogum in Siyaya. Ponujeno predstavlja zanimiv kolaž in dovolj reprezentativen prerez aktualne afriške glasbene ponudbe tako geografsko kot po različnih statusih, ki jih imajo posamezni izvajalci na mednarodnem prizorišču glede na svojo prepoznavnost in izrazno usmeritev. To je vsebinsko uravnotežen zalogaj izvedb popularnejših ali vsaj poznanih skladb (N'Dour, Kidjo, Jal, Daara J), žanrsko prepoznavnih izvedb (Mapfumo, Kanda Bongo Man) in manj znanih, tradiciji oziroma lokalnim stilom zavezanih glasbenih praks. Zagotovo je to ena boljših plošč tiste vrste, ki lahko tudi tozadevno glasbeno neukim poslušalcem ponudijo prijazen vpogled v aktualnost tovrstne ponudbe. Z nakupom pa bodo opravili še dobro delo.

Zoran Pistotnik