Letnik: 2007 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Jane Weber

ROSE MADDOX WITH VERN WILLIAMS BAND

Beautiful Bouquet

Arhholie Records, 2006

Pokojna Rose Maddox je imela enega najbolj prepoznavnih glasov v countryju. Danes se ga spomni le malokdo, pevke alternativnega countryja z Lucindo Williams na čelu pa vse prevečkrat pozabljajo, da veliko dolgujejo prav tej vplivni pevki iz Alabame. Country in njegova podzvrst bluegrass – v tem slogu je namreč pričujoča plošča – sta zelo stabilni glasbeni zvrsti, zato se vplivi prenašajo v zelo nespremenjenih oblikah, prav pevke alternativnega countryja pa skušajo to spremeniti, a so njihovi izleti velikokrat neuspešni. Mladi glasbeniki včasih namreč ne vedo, od kod (koga) izvira določen slog. V tej muziki je pač tako, da brez glasu ne moreš uspeti. V nasprotju z Dolly Parton, ki je iz dneva v dan mlajša (no vsaj njena podoba se zdi takšna), se je Rose Maddox naravno postarala, ostal pa ji je vokal, ki so ga vede ali nevede povzele Emmylou Harris in druge mlajše »pjevalke«. V countryju je tudi tako, da se za zunanjo podobo, ki je bodisi smešna do te mere, da se zdi umetnik(ca) kot klovn, bodisi ima tako poudarjen seksapil, da poslušalec (običajno tudi večkrat kritik) hitro pozabi na kakovost glasbe. Dolly Parton, ki je, mimogrede, sama spisala ogromno klasičnih uspešnic, je nazoren primer takšne umetnice. Napol gluhi kritiki zrejo v njeno za veliko prgišče dolarjev zavarovano oprsje, preslišijo pa sijajen glas z za country značilno bolečino; pozabljajo pa tudi prebrati, kdo se je podpisal pod nekatere njene klasične napeve. S podobnimi težavami se je soočala tudi Rose Maddox, in sicer predvsem na začetku kariere, ko je še bila privlačna moškemu očesu. Ko so leta sprala bleščice in načičkana krilca, je ostal samo z gospelom prežet glas in gospelovska je tudi pričujoča plošča. Prinaša bluegrassovske različice skladb, kot so: Church In The Wildwood, Farther Along, Swing Low Sweet Chariot in podobne. K sodelovanju je povabila skupino Verna Williamsa, rezultat pa je prepričljivo glasbeno potovanje skozi klasičen repertoar, ki ga sicer lahko slišite na številnih ploščah glasbenikov z ameriškega juga, a jim je Rose dala širok sloj patine, skozi katerega sili nekoliko postaran glas ene pionirskih pevk v tej muziki, in v tem je srž te izdaje. Rose Maddox je nekaj mesecev pred snemanjem umrl sin Donnie, zato je v pravih molitvah, kar so v bistvu te pesmi, toliko bolj čutiti globino gub, ki jo je na obrazu Maddoxove pustilo življenje. Nekdo bi temu rekel jamranje. In točno za to gre: za tarnanje z razlogom. Brez tega je country nepomemben način služenja lahkega denarja, pa naj so joški še tako privlačni.

Jane Weber