THE PETER BRÖTZMANN CHICAGO TENTET FEATURING MIKE PEARSON

Be Music, Night (A Homage to Kenneth Patchen)

Okkadisk, 2005

Nemškega starosto evropskega »freejazza«, pihalca in skladatelja, vodjo številnih vidnih zasedb in pobudnika vsaj enako številnih pomembnih avtorskih projektov in ustvarjalnih sodelovanj Petra Brötzmanna poznamo že dolgo, tudi iz nepregledno raznovrstnih glasbenih situacij in kombinacij; njegovega tenteta, če že ne njegove najbolj ambiciozne, pa zagotovo najbolj zrele zasedbe do zdaj, smo se že kar dodobra naposlušali, tako koncertno kot s plošč. A vseeno je ta plošča v njegovem opusu nekaj posebnega. Tokrat se je odločil, da to ne bo samo koncert, pač pa še pesniški recital oziroma, natančneje, zvočno-literarni spektakel. Njegovemu evropsko-ameriškemu čikaškemu tentetu bolj ali manj enake zasedbe, kot smo je že vajeni, se je pridružil še recitator Mike Pearson. Ta je v več kot uro dolgo tridelno Brötzmannovo kompozicijo, pri pripravi katere mu je v uvodnem delu avtorsko asistiral Fred Lonberg-Holm, z naslovom, kot ga ima tudi album, vpletel poemo istega naslova pokojnega ameriškega pesnika Kennetha Patchena. Jasno da gre zato pri vsem skupaj za glasbeni poklon temu velikanu sodobne ameriške poezije. In vse skupaj se sliši enostavno briljantno! Vsebina albuma je sicer kombinacija dveh posnetkov, nastalih 5. in 6. novembra 2004 na nastopih v okviru festivala The Chicago Humanities na prizorišču, imenovanem Wall to Wall. Zanjo sta se Brötzmann in Ken Vandermark odločila, ko sta januarja 2005 dva dni v nekem čikaškem studiu pripravljala posneto gradivo za izid. Brötzmann je sam oblikoval tudi njegovo podobo, tako da ta precej spominja na njegove zgodnejše »berlinske« plošče; tiste, ki jih je izdajal pri založbi FMP. Razdelitev vsebine albuma je zelo logična, po svoje celo shematska: krajšemu, 12-minutnemu uvodu sledi več kot 41 minut dolg osrednji del, temu pa še zaključni, slabih 11 minut trajajoč iztek. Poleg Brötzmanna, ki je uporabil klarinet, basovski klarinet ter altovski in tenorski saksofon, so bili pri njeni izvedbi zraven še standardni člani tenteta: pihalca Mats Gustafsson in Ken Vandermark, trobentač in altovski saksofonist Joe McPhee, trombonist Jeb Bishop, čelist Fred Lonberg-Holm, basist Kent Kessler ter bobnarja Paal Nilssen-Love in Michael Zerang.

V okviru praznične evropske turneje ob desetletnici delovanja je tentet 5. junija nastopil tudi v Cankarjevem domu. Bili smo priča vrhunskemu glasbenemu dogodku (glej Po koncertu). Tisti, ki ste ga morda zamudili, lahko zamujeno delno nadomestite prav s poslušanjem tega albuma, katerega izvedbena silovitost vas preprosto prilepi na podlago in lahko tisto dobro uro uživate znotraj valjenja, prerivanja in elegantnega prepletanja zvočnih gmot. Do končnega zvočnega orgazma, pomiritve izteka, obogatenega z izborno pesniško besedo.

Zoran Pistotnik