TRAVIS

A Boy With No Name

Columbia Records, 2007

Razburjenje zaradi Blaira, Busha in vojne v Iraku pojenja, stvari se spet vračajo v normalo in Travis se spet ukvarjajo z malo bolj sentimentalnimi težavami, kot so se na zadnjem studijskem albumu 12 Memories. Če je bil omenjen izdelek poln črnogledosti, obupa in razočaranja, je njihovo zadnje delo, A Boy With No Name, veliko bolj podobno albumu Invisible Band. Kar z drugimi besedami pomeni, da se frontman Fran Healy in ostali vračajo v svoje stare sentimentalno melanholične soft rockerske vode, ki so jih v devetdesetih letih naredile tako slavne in vsesplošno priljubljene. Nič čudnega, da so k sodelovanju spet povabili producenta Nigela Goodricha, ki je nazadnje s fanti delal prav na očarljivem albumu Invisible Band. Healy se morda res več ne sprašuje why does it always rain on me, mu pa spet uspe izredno prepričljivo odpeti tako prismuknjene rime, kot je na primer birds of a feather in shame about the weather. Prav zaradi očarljive hudomušnosti so Travis še danes tam, kjer so, na zavidljivem položaju izredno priljubljenega in neškodljivega benda, ki ga poslušajo tako stare mame kot njihovi problematični pubertetniški vnuki. Takšen sklep ponavadi slišimo predvsem v povezavi s Coldplay, ampak nikar ne pozabimo, da so bili prav Travis tisti, ki so v začetku devetdesetih orali ledino, na kateri so kasneje svoje seme lahko zasejali Coldplay in ostali posnemovalci.

Travis tako spet ponujajo venček nežnih rockovskih balad s 3 Times and You Lose na čelu in nadaljujejo s hudomušno prijetnimi melodijami, kakršne so značilne za prvo malo ploščo Closer in Eyes Wide Open. Odličen, nežen kitarski zvok je spet v ospredju in prav ta naredi njihove pesmi tako sveže, nagajive in polne posrečene harmonije. Pravzaprav smo na travisovski sentiš zvok že tako navajeni, da se bo poslušalčevo uho gotovo zdrznilo pri uvodu v pesem Selfish Jean, ki ga odlikuje postpunkovska iggypopovska uvertura Lust For Life.

Travis s pričujočim albumom ne bodo podirali rekordov v prodaji oziroma downloadanju albuma, so pa vseeno pokazali, da Travis še vedno znajo preprostosti dodati lesk, kakršnega premorejo pravi dragulji.

Marta Pirnar