Domače dvorišče

Prekmurje vrača udarec

Kdor sledi dogajanju na domači glasbeni sceni, ni mogel spregledati in preslišati pojava s severovzhoda Slovenije. Prekmurje Noise Conspiracy je svojevrsten, nevsakdanji slovenski fenomen, ki trese našo sceno. Nekateri ga dojemajo kot boj s centralizmom, drugi celo kot zapečkarstvo, vendar njegova spontanost in neformalnost kažeta prav nasprotne učinke.

Ko sem marca letos z bosanskim psihom, Damirjem Avdićem, vstopil v murskosoboški MIKK, me je obletel podoben občutek kot le pol leta prej, ko naju je njegova predhodna turneja po Sloveniji zanesla v beltinško Ambasado na povabilo Danija Kavaša. Gostoljubje, sproščenost in prekomerna ustrežljivost so dale vedeti, da se nahajava med kulturnimi aktivisti, ki se ob skrbi za goste na vse pretege trudijo dati svojemu kraju dušo in telo ter ne pristajajo na ceneno zabavo, kaj šele, da bi podlegli domačijskim stereotipom o prekmurski depresiji. Med izvajanjem priprav na koncert je v navideznem kaosu izstopila še ena vrlina. Vedelo se je, kdo je kdo in kdo je za kaj zadolžen, zato se je šlo kot namazano ali kot pravijo: »Čisti računi − duga ljubav!«

Če nekateri opevajo meglice nad Muro, štorklje, neskončne prostrane ravnice, prekmursko gibanico, sem bil sam bolj kot nad naravnimi lepotami in dobrotami vzhičen nad vznesenim bojem za svoj prostor in mesto pod soncem ter trdo, še vedno pa radoživo skrbjo za kulturo in neizmeren ustvarjalen naboj. Če se je novembra lani v Ambasadi zglasilo zelo malo ljudi na Avdićevem koncertu, ker se je večina odzvala na vzporedni, povratniški koncert murskosoboških metalcev Železobeton v MIKK, je pol leta kasneje dober obisk murskosoboškega koncerta pričal o nezanemarljivem statusu MIKK, ki si ga je pridobil z vztrajnim, kakovostnim in kredibilnim delom v zadnji petletki. Scena res živi! Ustvarjalci in producenti programa imajo zaledje in podporo publike, na katero lahko računajo in se zanesejo.

Konec julija, ko se je v beltinški Ambasadi odvijal festival prekmurske založbe God Bless This Mess (GBTM), sem se še enkrat prepričal, da je temu res tako. Med prvo polovico nastopov metalpunkerjev Zašenki, elektro hardcore dueta Hexenbrutal, garažnih blueserjev Kweefpossum in instrumentalnih postmetalhardcorovcev Y so nad Beltinci plavali temni, nevihtni oblaki. Na grožnjo so aktivisti prekmurske scene pravočasno odgovorili in za slabo uro prekinili festival. V kolektivistično-udarniškem duhu so prenesli opremo z dvorišča v dvorano. Na varnem, v pokritem zavetju nabito polne Ambasade se je nemoteno zvrstila še druga polovica nastopajočih, hiphopovci Stekli psi v spremljavi gostujočega bobnarja Ivora Knaflja iz Kweefpossum in basista Janeza Žlebiča iz Psycho-Path, instrumentalni postrockerji ŠKM Banda in Psycho-Path, ki jih ni potrebno posebej predstavljati. Po tristo prodanih vstopnicah po pet evrov, s katerimi je bil zbran zagonski fluid za jesen najavljene izdaje, so se vrata Ambasade na široko odprla. Ko pa so še zadnji nastopajoči stopili z odra, se je razposajena publika mirno razšla brez posebnih prošenj organizatorjev, da zapustijo javni prostor.

»Naša založba je doslej izdala le dve izdaji v kartonskih ovitkih (Y in ŠKM Banda, op. BIGor),«mi je pred pričetkom festivala povedal ultra aktiven Ivor Knafelj, ki je ob programskem vodenju MIKK, bobnanju v Kweefpossum in projektu Plueg, redni tonski realizaciji koncertov in snemanju skupin na prenosnem studiu s soborcem Tomislavom Glavico pred dvema letoma zagnal še GBTM s ciljem snemati in izdajati plošče prekmurskih skupin. »Za letošnjo jesen načrtujemo vsaj tri cedeje: Kweefpossum, Stekle pse in Hexenbrutal ter verjetno Plueg, če nam bo uspelo posneti. Štiri izdaje za tako majhno založbo so velika stvar. Jesen bo sploh produktivna. Tudi Psycho-Path najavljajo novo ploščo, ŠKM Banda jo snema, Dežurni krivci so jo že posneli. Naš P. N. C.-kolektiv bo jeseni objavil kar šest, sedem cedejev. GBTM je zelo majhna stvar − kot tale festival, ki bi mu prej lahko rekli koncert. S Tomico sva bila zelo presenečena nad odzivom medijev, ki so 'popušili' naša medijska obvestila.« Neštete objave po različnih medijih so v Beltince privabile ne le domačine, ampak ob oboževalcih Psycho-Path tudi spremljevalce prekmurske scene iz drugih krajev Slovenije, npr. iz Celja, Ljubljane, Kamnika. P. N. C. si je pridobil nezanemarljivo pozornost.

Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 2003. Srboriti Jernej Šavel iz Psycho-Path je medijem po elektronski pošti razposlal apel, s katerim je ustvarjalce in akterje prekmurske scene pozval k združitvi in sodelovanju, tj. manifest P. N. C. »Medijem sem redno pošiljal obvestila za koncerte v MIKK, a so jih le redki objavljali. Ko sem razposlal to, so vsi objavili. Kar naenkrat so vsi govorili o Prekmurje Noise Conspiracy. Poklicali so nas na Radio Študent in Val 202, da se predstavimo. Zgodilo se je nepričakovano in posledica je bila, da so se bendi 'sfurali' skozi ta brand,«mi je zatrdil Šavel v kamri Ambasade, kjer je nekoč vadilo kar sedem skupin, danes pa se ob vajah ŠKM Bande, Plueg, Steklih psov in Kweefpossum odvijajo še različni projekti in jam sessioni. Malo kasneje pa še hudomušno izpostavil: »Zdi se mi, da vsi drugi dajejo in pripisujejo večji pomen P. N. C. kot mi sami.«

Šaveljev apel je po uvodnih krajših stikih, ki jih je povzročila nedorečenost, kdo je lahko in kdo ne član tega neformalnega združenja, organizacije, zveze ali kolektiva, obrodil sadove. Zrastel je občutek pripadnosti skupnosti. Neformalna socialno-kulturna mreža funkcionira na principih solidarnosti, samopomoči, podpore in osebnega vodenja, opomočevanja, skupnostnega socialno-kulturnega dela in prepoznavnosti profesionalnih vlog – odkriva Šavel v svoji diplomski nalogi Tišina je nevaren zvok (Načini ravnanja in preživetja kolektiva skozi koncepte socialnega dela), s katero je diplomiral sredi leta 2005 na Fakulteti za socialno delo. Razvejano in ohlapno mrežo tvorijo ob glasbenikih, klubih in producentih tudi ustvarjalci z drugih področji kulture in umetnosti, tonski tehniki in celo kuharji, ki gostujočim skupinam pripravijo slastne južine. P. N. C. je le eden izmed aktualnih domačih primerov, kako provinca vrača udarec. Njena spontanost, disperznost, heterogenost, nadžanrskost in odprtost povzročajo pozitivne skomine, saj se sindikalistično izogiba ideološkim okvirjem, hkrati pa se s pragmatično, apolitično držo izogiba morebitnim političnim pritiskom in opozarja, da zapečkarstvo ne služi nikomur, še najmanj pa samemu sebi. Vse pogostejše omenjanje in medijska prisotnost P. N. C. prispeva k prepoznavnosti skupin s severovzhoda Slovenije, ki vztrajno prestopajo meje domovine in se uveljavljajo tudi v mednarodnem prostoru. Spontano identificiranje s samo neformalno mrežo P. N. C. pa nevarno spominja na izmišljeno gibanje Young Lions Conspiracy v devetdesetih letih, ko se je kopica garažnorockovskih skupin s celega sveta, tudi naši Crazed Farmers, odzvala na pobudo povezovanja, solidarnosti in medsebojne pomoči Tima Kerra. Morda pa se res uresniči vizija Manuela Kurana, basista skupine Sphericube: »V nekaj letih bi se lahko prva kratica naše združbe hitro zamenjala s črko 'S' in bi P. N. C. hitro preraslo v vseslovensko noisevsko gibanje, seveda pod pogojem, da se'noise' dojema kot najbolj širok pojem šuma.«

MANIFEST PREKMURJE NOISE CONSPIRACY

Prekmurje Noise Conspiracy je kolektiv, idejna združba, pleme, družina, posse, sindikat, image label, brand name. Od vsega pa še najbolj »solidarnostni sistem« posameznikov in skupin, ki so se znašli ob istem času na istem kraju z idejo, da naredijo »še kaj več« s skupnimi močmi. »Sistem« najbolj služi manj uveljavljenim skupinam in posameznikom, da se preko skupnega imenovalca P. N. C. − v kolikor bodo to (tudi) sami znali izkoristiti − lažje uveljavijo v slovenskem glasbenem in medijskemu prostoru ter kasneje še kje drugje. P. N. C. daje občutek pripadnosti, identitete, moči za ustvarjanje. Predvsem pa »know-how« in »support«, ki lahko dajemo en drugemu. Biti sam svoja scena je jeba. Glavni pobudniki P. N. C. se tega prekleto dobro zavedajo, zato bo tokrat drugače. CONSPIR-ACTION! (Jernej Šavel, 2003)

DEŽURNI KRIVCI (Sv. Jurij pri Ščavnici)

Igor Ketiš, bobnar Dežurnih krivcev: »P. N. C. nam pomeni združbo ljudi s podobnimi nekomercialnimi glasbenimi okusi, ki se zbira in druži okoli MIKK v Murski Soboti in podpira celotno glasbeno alternativno sceno Pomurja. Smo prijatelji, ki se spoštujemo in si medsebojno svetujemo, gremo skupaj na pivo in se podpiramo.«

SPHERICUBE (Goričko)

Manuel Kuran, basist Sphericube: »P. N. C. dojemam kot zelo raznoliko skupnost skupin. Njena neformalnost je izjemno hvaležna pozicija. S tem se manjša težnja po vzpostavitvi določene hierarhije, zato bolj disperzivno, nepričakovano in raznoliko izrazimo svoje mnenje. Raznolikost je bila vedno primarna, enotnost sekundarna. Ne gre za interesno skupino, ki bi na vsakem koncu lobirala.«

Sašo Benko, kitarist Psycho-Path: »MIKK in Ambasada sta prostora, ki sta imela ogromen vpliv na razvoj glasbene scene na severovzhodu Slovenije. Marsikateri bend, ki je zdaj član P. N. C., je imel svoj prvi koncert ravno na teh odrih. Oba kluba s kvalitetnim programom glasbeno izobražujeta svoje obiskovalce in nudita kreativno zavetje za glasbene skupine.«

IN-SANE (Gornja Radgona)

»Na glasbeno pot bo naše »članstvo« v P. N. C. vplivalo s še več stiki z ljudmi iz undergorunda, saj je P. N. C. zelo uspešen kolektiv in ima ogromno povezav z agencijami, raznimi neodvisnimi založbami po Balkanu in širom Evrope, celo po svetu. Tudi mi smo obredli kar dobršen del Evrope in upamo, da bodo naše izkušnje in stiki pomagali tudi drugim v kolektivu. Že sam obstoj nečesa takšnega v najmanj razvitem delu Slovenije je dobrodošel. Skupaj smo močnejši kot vsak posebej.«

ŠKM BANDA (Beltinci)

»Obstoj P. N. C. nikakor ne vpliva na proces ustvarjanja in samo ustvarjalnost ŠKM bande. Za naš preboj na širše glasbeno prizorišče je najbolj zaslužna založba GBTM, ki nam je omogočila izdajo in promocijo prvenca. V zadnjih letih je perspektivnim prekmurskim skupinam omogočila snemanje in izdajo bodisi prvenca bodisi demoposnetka.«

»V 'pekmurju' ne gre zgolj za razvoj rockovske scene, ampak tudi drugih žanrskih stilov. P. N. C. se je ze razrasel izven mej Prekmurja, s tem ne mislimo na navijaško razkosavanje regij. Vpliva na glasbeno obnašanje bendov širše. Skupine, ki so pridružene v P. N. C., se trudijo ustvarjati avtorsko in na nek način drugačno glasbo. S tem je lahko vsak bend zgled drugim.«

Več: www.myspace.com/pnconspiracy, www.myspace.com/gbtm

BIGor