THE HEX DISPENSERS

Hex Dispensers

Alien Snatch! Records; 2007

Zgodba se je pričela razvijati zelo spontano. Uveljavljeni »dratarski« maček Alex Cuervo (Blacktop, King Sound Quartet, The Gospel Swingers, Now Time Delegation, A Fist of Snakes, The Brotherhood of Electricity ...) in bobnarka Alyse Mervosh sta na stranski tir zapeljala bend This Damn Town, sveže glasbene ideje pa sta začela predstavljati pod imenom Hex Dispensers, kjer se jima je pridružil drugi kitarist Tom Kodiak (The Kodiaks in Dirty Sweets). Skupina je v lanskem letu s svojimi prvimi koncertnimi nastopi in demoposnetki povzročila veliko hrupa. Ameriško občinstvo je bilo navdušeno, radijske postaje so njihove demoposnetke zavzeto predvajale, tako da je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bodo posneli tudi svoj glasbeni prvenec. Album se posveča umazanim punkrockovskim, garažnim in tudi melodičnim »power pop« zvokom. Trojica se izvrstno ujame s konceptom založbe, saj so v njihovi godbi prisotni vsi omenjeni elementi, ki so značilni tudi za sorodne varovance Alien Snatch! Poleg tega ostajajo Hex Dispensers še vedno zavezani glasbenim praksam, ki so jih v preteklosti razvijali Alex Cuervo, Mick Collins in Tim Kerr v zvenečih zasedbah in stranskih projektih. Asociacije na imena, kot so The Gories, Dirtbombs, Blacktop, Now Time Delegation ali King Sound Quartet, se ob poslušanju prvenca Hex Dispensers ponujajo same od sebe. Izdelek deluje izredno sproščeno in neposredno. Album bi lahko opisali s tremi ključnimi besedami: močno, kratko in učinkovito. Zvočna celota je skoncentrirana na dobrih 26 minut, poleg tega je zaznamovana z elementom neprestane repeticije. V žanrskih variacijah punkrocka in »garaže« je to pogosta značilnost, ki na ravni užitka doseže neposredno zadovoljitev. Prav temu je tudi namenjena godba radoživih Hex Dispensers, zato v njihovem glasbenem izrazu ni potrebno iskati višjih umetniških ambicij. Teksti skladb se kopičijo okoli ponavljajočih se refrenov, ki znajo biti tudi hudomušno kritični, vendar jih je v nabiti zvočni masi dokaj težko razumeti. To verjetno niti ni bil namen obetajočega tria, saj pri njih glasovna interpretacija v prvi vrsti služi kot legitimna glasbena prvina.

Hex Dispensers nas torej navdušijo na prvo žogo. Ljubitelji stare dobre šole teksaškega punkrocka, ljubitelji garažnega rocka in novih bendov, kot sta na primer Black Lips ali Black Time, bodo ob poslušanju iskrivega kitarskega izbruha gotovo potešeni.

Brane Škerjanc