Letnik: 2007 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Jane Weber

RAZLIČNI IZVAJALCI

The Birth of Surf

Ace Records, 2007

Mitologija glasbe, ki se je dogajala in se še igra tam v Kaliforniji oziroma na njenih plažah, je segla tudi do naših krajev, navdušenje nad njo pa je bilo tako močno, da so se Bambi Molesters (torej muzikanti tam izza vogala) vrteli celo v eminentnih oddajah radia BBC. Tamkajšnji DJ Andy Kershaw je bil tako navdušen nad njihovo glasbo, da jo je razglasil za enega boljših tovrstnih bendov in za največjo glasbeno atrakcijo Mediterana. Surf pa je bil kajpak popularen že prej, tudi tu v Ljubljani, kjer so muzikanti že kaj hitro (nemalokrat ob pomoči Radia Luxemburg) začeli igrati te lepe kitarske sole.

Zgodba je znana. The Beach Boys so leta 1962 prišli na lestvico Top 20 s skladbo Surfin' Safari in tako širši publiki predstavili glasbo, ki so jo ljubitelji jezdenja valov poznali že dolgo. A fantje z obale, kot so se posrečeno poimenovali, zdaleč niso bili edini na tistem noro drsečem surfu. Pričujoča plošča je izjemen dokument v prid tej zadnji trditvi in nas vpelje v neznani glasbeni svet s konca petdesetih minulega stoletja. Prinaša namreč muziko skupin in artistov, ki so iz rock and rolla razvili njegovo podzvrst − surf. Najstarejši posnetek je iz leta 1958, podpisal ga je enkratni in izjemno vplivni Duane Eddy s skupino The Rebels; posnetki so nanizani kronološko in tako zadnja točka prinaša skladbo Surf Creature Boba Hafnerja. Kompilacija nas torej vodi od začetkov, ko so se že kazali obrisi surfa z zelo poslušljivimi kitarskimi instrumentalnimi melodijami, pa tja do leta 1963, ko je bil surf na vrhuncu. Tu se za ekipo založbe Ace zgodba torej konča, a poudariti gre, da je to verjetno najmočnejša zbirka instrumentalnega surfa − in ne samo tistega, ki se je znašel na lestvicah. Vsaka skladba na tej simpatični plošči je namreč ubijalska, in če nihče drug, vas bosta o tem prepričala vsaj Link Wray in Dick Dale.

Manj znano je, da imajo surferji – pač tako kot vsaka skupina ljudi s podobnimi estetskimi prepričanji – povsem svojo kulturo. Njihovi odhodi na plaže so pravi mali rituali in nič čudnega ni, če se je na valovih ob kalifornijski obali razvila ta obmorska valujoča godba, ki je kot edini pravšnji soundtrack za nore izlete po morski gladini. No, če pri nas obstajajo oboževalci surfa (in vem, da jih je kar nekaj – tako tistih, ki imajo radi surf kot muziko, kot tistih, ki surfajo tam pri Piranu, a ne vedo, kakšno glasbo naj bi jim vrteli v lokalih na plažah, ko se vrnejo na kopno; te bifejčke imajo namreč velikokrat v lasti povzpetniki, ki ravno ne poznajo niti osnovne enciklopedije t. i. popularne glasbe in nas posiljujejo s poneumljenimi samospevi), bodo zdaj končno slišali nekaj raritet, nekaj manjših uspešnic, ki so nedvomno vplivale na poznejše glasbene jezdece valov, več melodij, ki veljajo za dojenčke z začetka surfa (torej skladbe, ki veljajo za temelj in začetek te glasbene kulture), ob vsem skupaj pa je najbolj pomembno to, da bo njihov pogled na glasbeno morje bogatejši in da bo njihova zvočna slika o surfu kot 'tonskem' slogu neke generacije in skupnosti veliko bolj popolna. Pa velike valove!

Jane Weber