Letnik: 2007 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Matej Krajnc

R. E. M.

… And I Feel Fine – The Best Of The I. R. S. Years

I. R. S./Capitol/Dallas, 2006

Zgodnja leta R. E. M. so bila doslej zbrana na treh kompilacijah: Eponymous, The Best Of R. E. M. in Singles Collected. Vsem trem je skupno dejstvo, da zajemajo iz prvih petih let ustvarjanja zasedbe, tistih, ki so jih prebili pri založbi I. R. S. in po mnenju nekaterih poznavalcev ustvarili tudi svojo najbolj pomembno in kultno glasbo. Lani jeseni je založba I. R. S. izdala kompilacijo … And I Feel Fine, kompilacijo, ki je izšla v obliki enojnega/dvojnega CD-ja in pripadajočega DVD-ja.

Kompilacija Eponymous je poleg izbora glasbe z vseh zgodnjih izdaj 1982−87 premogla tudi eno neizdano pesem, na Singles Collected pa so bile zbrane vse male plošče iz tega obdobja, vključno s hrbtnimi stranmi, torej z nekaterimi zanimivimi priredbami. Nova kompilacija … And I Feel Fine se močno osredotoča na prve tri albume R. E. M. (Murmur, Reckoning in Fables Of The Reconstruction) in podaljšano malo ploščo Chronic Town, seveda pa ne prezre niti zadnjih dveh albumov za založbo I. R. S., Life's Rich Pageant in Document (1986, 1987). Vsi, ki vas pobližje zanima zgodnje ustvarjanje REM, si preberite knjižico o nastanku albuma Murmur, ki je izšla v seriji 331/3.

Pomanjkljivost nove kompilacije je malce preveč »nabildan« miks, ki mu v posvečenih krogih pravijo tudi loudness war, izbor pa je dober. Skoraj ničesar ne pogrešam, morda zgolj pesem Wendell Gee, ki lepo ilustrira južnjaške korenine zasedbe. Na dvojni različici je neobjavljeno gradivo – koncertne različice, demoizvedbe in podobno; prav fino je slišati We Walk, Ages Of You ali Disturbance At The Heron House v izvedbah, ki jih doslej ni bilo lahko najti.

Pripadajoči DVD je za sladokusce nujen – dva odlomka si lahko ogledate tudi na Amazonu. Kompilacija pesmi ne niza kronološko, ampak nekako bolj konceptualno – začne z Begin The Begin in konča z It's The End Of The World. Pesmi, kot so Perfect Circle, Driver 8, Rockville, 7 Chinese Brothers in druge, je v tovrstnem zaporedju precej sveže slišati, spomnijo pa nas tudi na to, kako zanimiv bend so R. E. M. svojčas bili. Še zdaj so, vendar imajo zgodnji albumi nekakšno čarobnost, ki je na ploščah, ki so jih posneli po letu 1987, ni več, vsaj ne na tak način. Pa ne, da bi vlekli vzporednice z Elvisovim delom pri Sunu in RCA, nikakor, saj so R. E. M. v zadnjih letih posneli nekaj najboljših plošč, kar velja tudi za zadnjo, Around The Sun.

Matej Krajnc