Letnik: 2007 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Janez Pirc

VIEUX FARKA TOURÉ

Vieux Farka Touré

World Village, 2007

Pred začetkom letošnjega Festivala v puščavi na severu Malija se je marsikateremu tujemu gostu ob pogledu na seznam nastopajočih zastavilo vprašanje, kdo se skriva za zgovornim imenom Vieux Farka Touré. Ker je bil dogodek posvečen lani umrlemu velikanu malijske glasbe, Aliju Farki Touréju, je bila zagonetnost še toliko večja. Vprašanje se je seveda razjasnilo ob Vieuxovem nastopu, ko je ob igranju kitare odpel skladbo Ai Du svojega slavnega očeta. Dokončno pa se je Vieux razkril mesec po tem dogodku, ko smo bili deležni izida njegovega istoimenskega prvenca. Vse kaže, da predstavlja Vieux dostojnega naslednika svojega očeta tako v svojem igranju oziroma pisanju skladb kot v petju in sporočilnosti pesmi. Obetavni prvi album pa je za ljubitelje afriške glasbe lahko zanimiv že zaradi samega dejstva, da na njem gostuje tudi nekaj tako priznanih malijskih glasbenih imen, kot sta, recimo, sam Ali Farka s kitaro ter virtuoz na kori, Toumani Diabaté. Preden se podrobneje posvetimo plošči, je treba še na kratko povedati nekaj več o tem mladem glasbeniku. V začetku osemdesetih rojeni Vieux Farka Touré je dobil ime po svojem starem očetu, vojaku, padlem v drugi svetovni vojni, in če bi se držal očetovih nasvetov, bi tudi sam končal v tem poklicu. Vieux je odraščal s svojo mamo oziroma ob sorodnikih drugje v Maliju in šele v začetku devetdesetih prišel nazaj v rodni Niafunké, kjer se je kmalu uveljavil kot tolkalec. Kitare se je začel učiti kasneje, sam ali pa s pomočjo Alijevih prijateljev iz skupine Alkibar Afela Bocouma. Pred nekaj leti je končal Institut National des Arts v Bamaku, kjer je izpopolnil svojo glasbeno izobrazbo. Šele v času formalnega izobraževanja je prepričal tudi očeta o pravilnosti svoje odločitve za glasbeni poklic, tako da ga je Ali vedno bolj podpiral. Na Alijevo prošnjo pa je Vieuxa pomagal glasbeno izpopolniti tudi Toumani Diabaté, med drugim za kratek čas celo v njegovi spremljevalni skupini Symmetric Orchestra. Vieuxev ameriški prijatelj in producent Eric Hernan mu je predlagal snemanje plošče in proces je stekel ob tehnično dobrih pogojih, ki mu jih je izbojeval ravno Toumani. Tako ni čudno, da sta se potem na plošči kot častna gosta znašla tako Ali Farka Touré kot on.

Album se začne s strastnimi ritmi sahelskega »bluesa«, kateremu da glavni pečat Vieuxovo igranje na električno ali akustično kitaro ter njegovo markantno petje. V relativno živahnem tempu se odvrti tudi večina drugih skladb, kjer Vieuxa spremljajo skoraj izključno akustična glasbila. Priznani glasbeni gostje, poleg že omenjenih, se pojavijo na večjem delu albuma. Med njimi naj omenim še zlasti Bassekouja Kouyatéja na ngoniju, manjši tradicionalni lutnji, ter sedaj že pokojnega Hasseya Sarréja na njarki, tradicionalnih goslih. Za najbolj umirjene in intimne dele plošče se izkažejo trije instrumentali, kjer Vieuxa spremlja samo njegov oče na kitari in Kouyaté na ngoniju ali pa, recimo, samo Toumani Diabaté na kori. Prav v teh delih pride jasno do izraza Vieuxova tehnična dovršenost ob igranju, poleg tega pa ni zanemarljivo dejstvo, da je sam tudi avtor skoraj vse glasbe. Skladbi, kjer je zaigral Ali Farka, veljata tudi za zadnja studijska posnetka tega mojstra glasbe. Kot smo bili vajeni že pri njegovem očetu, poje Vieux v svoji glasbi v več malijskih jezikih. Podobno pa je tudi pri temah besedil, ki se dotikajo etičnih vprašanj in vrednot, ljubezni, zgodovine, solidarnosti.

Album je bil posnet v zadnjem času najbolj poznanem bamaškem studiu Bogolan, Vieux Farka Touré pa ga je zaenkrat dobro koncertno promoviral predvsem na drugi strani Atlantika. Nedvomno gre v tem primeru za zelo vzpodbudno in kakovostno ploščo s svežim zvokom in pristopom h glasbenim prostorom Malija in še dlje, ki jih je prvi Zahodu širše predstavil ravno njegov oče. Kot pa kažejo tudi drugi primeri, recimo glasbenih sinov Fele Kutija, se je še lep čas težko znebiti dolgih senc vélikih očetov. Zato se bo moral Vieux tudi naprej glasbeno še veliko potrjevati, tudi ko mu ob strani ne bo stalo toliko velikih imen. Glede na njegov talent, odločenost in posvečenost glasbi so obeti dobri.

Janez Pirc